Nalezljiv optimizem Zormanovega aduta Staša
Štiriinštirideset dni je minilo, odkar so slovenski rokometaši na SP na Poljskem premagali Črno goro in si povečali možnosti za nastop v olimpijskih kvalifikacijah. Zdaj je pred njimi drug izziv, a tekmec je isti. V kvalifikacijah za EP 2024 se bodo dvakrat pomerili s Črnogorci, v četrtek v Podgorici in v nedeljo v Kopru. Na Obali ne bo poškodovanih lokalnih junakov Deana Bombača in Boruta Mačkovška, ki sta poškodovana, bo pa v Bonifiki poleg Aleksa Vlaha domačin tudi Staš Slatinek Jovičić, slovenski osmoljenec mundiala.
Selektor Uroš Zorman je prve fante pričakal v nedeljo popoldne v Austria Trend Hotelu v Ljubljani, ostali so se pridružili včeraj. Med povratniki v izbrano vrsto sta vratar Urh Kastelic in Nik Henigman, Zorman je namesto Bombača poklical Miho Zarabca. »Come-back« pa je dočakal Staš Jovičić, ki je na velikem tekmovanju debitiral na prvi tekmi SP v Katovicah in proti Savdski Arabiji dosegel tri zadetke, toda ob koncu si je zlomil stopalnico in moral predčasno domov.
Med pripravami in tudi v nekaj dneh na Poljskem je pokazal, da je iz pravega testa, ne nazadnje je sin nekdanjega reprezentanta Zorana Jovičića, zdaj trenerja Gorenja, kjer igra tudi brat dvojček Enej Slatinek Jovičić.
»Debitirati za reprezentanco je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi igralcu. Prvenstvo smo odprli z zmago, kar je bilo najpomembneje. Žal pa se je zgodila poškodba. Nihče si tega ne želi, ampak to je sestavni del športa,« je nujno zlo sprejel Staš, ki se je hitro z bergel vrnil nazaj na igrišča: »Počila je stopalnica, ni bila velika razpoka, mislim da pet milimetrov. Rehabilitacija je šla super. Zdravniki so rekli štiri do šest tednov, vrnil sem se po petih. Zdaj sem odigral dve tekmi in nimam težav.«
Levokrilni igralec je v ekipo prinesel optimizem, njegov široki nasmeh je prav nalezljiv. Je vedno tako dobre volje, ali pač ne zna drugače? »To je moj zaščitni znak, takšen sem po naravi. Vedno se smejim, všeč mi je, kadar nasmejim tudi soigralce. To je dobro za vzdušje v slačilnici,« je razmišljal Jovičić, ki ima v slovenski statistiki štiri nastope in 19 golov.
Vrnitev v Bonifiko
Če bodo Slovenci uspešni, bodo osvojili prvo mesto v skupini (premagali so že BiH in Kosovo) in imeli dobro izhodišče za žreb na euru v Nemčiji. To je tudi cilj. »Prvo mesto v skupini je nujno in ne sme biti vprašanje. Že v Črno goro gremo po zmago,« je odločen 22-letni igralec, ki je kariero začel v Kopru, kamor se reprezentanca vrača po daljšem času: »Komaj čakam, da pridem nazaj v Bonifiko, tam bodo mnogi prijatelji. Ni lepšega kot igrati za svojo reprezentanco v domačem kraju.«
19 golov je na štirih tekmah za Slovenijo dosegel Staš Slatinek Jovičić.
Že dve leti ni na Primorskem, kruh si služi pri Zormanovem Trimu, ki je še vedno v igri za naslov državnega prvaka, bržčas odločilna tekma bo 31. t. m. pri Celju Pivovarni Laško. »Pred tem imamo še dve tekmi, najprej zelo težko v Ribnici. Upam, da bomo v Celje prišli neporaženi in v najboljši formi. Verjamem, da lahko Trimo osvoji naslov,« ambicij ne skriva večni optimist Staš Slatinek Jovičić.
