JUDO
Nadaljevanje ali svež veter?
Darko Mušič in Lovrencij Galuf kandidata za predsednika Judo zveze Slovenije.
Odpri galerijo
Darko Mušič si želi nadaljevati delo. FOTO: Rok Rakun/JZS
Ali bo Darko Mušič še naprej predsednik Judo zveze Slovenije (JZS)? Ali pa ga bo na tem položaju zamenjal njegov edini protikandidat Lovrencij Galuf? Odgovor bomo dobili v kratkem – po dopisni volilni seji zbora članic JZS.
Mušič (JK Branik Maribor) si želi s svojo ekipo nadaljevati delo, ki ga je zastavil na začetku leta 2015, ko je uradno postal prvi mož JZS. »Ocenjujem, da smo dobro delali. Odkar sem predsednik, se je močno povečalo število naših članov. Od leta 2015 je registriranih judoistov za 127 odstotkov več (zdaj jih je okrog 1800), število kategoriziranih tekmovalcev pa za 58 odstotkov (202),« je razložil Mušič in nanizal izjemne podvige, ki so jih slovenski judoisti dosegli v obdobju njegovega predsednikovanja.
»Na OI v Riu de Janeiru 2016 smo se veselili dveh kolajn, zlate Tine Trstenjak in bronaste Ane Velenšek, leto prej se je Trstenjakova v zgodovino vpisala kot naša prva svetovna prvakinja, Mihael Žgank pa je z 2. mestom v Budimpešti 2017 poskrbel za prvo slovensko moško kolajno na svetovnih prvenstvih,« je naštel Mušič in pristavil, da so priredili tudi ogromno tekmovanj. Največji mednarodni sta bili v tem obdobju mladinsko EP v Mariboru 2017 in leto pozneje EP v katah v Kopru.
V primeru vnovične izvolitve se bo 50-letni Mariborčan s sodelavci posvetil sanaciji krize, ki jo povzroča epidemija koronavirusa, poskušali bodo pripraviti čim boljše razmere tekmovalcem. »Po naših najboljših močeh bomo podpirali klube, poskušali dvigniti delo v marketingu in najti nove partnerje, ki bi podprli naš šport. Želimo si tudi izboljšati sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami ter nadaljevati vključevanje ranljivih skupin v naš šport – razvoj inkluzivnega juda,« je napovedal Mušič.
Galuf se je odločil kandidirati zaradi prijateljev iz judoistične družine. Spremlja jo že skoraj 20 let, zadnjih pet še posebno pozorno zaradi sina, ki trenira pri mariborskem Železničarju, katerega član je tudi sam. Predlagali so ga iz JK Acron Slovenj Gradec. »Dobro sem seznanjen s težavami, ki jih imajo klubi in zveza. Ta ni dovolj dobro unovčila vseh izjemnih uspehov slovenskih judoistk in judoistov, pri čemer imam v mislih zlasti pomanjkanje sponzorskih sredstev,« je poudaril Galuf in pribil, da si judo zasluži vidnejši položaj v slovenskem in mednarodnem prostoru. Zaradi tega se bo, če bo izvoljen, zavzemal za večji vpliv JZS v evropski (EJU) in svetovni zvezi (IJF).
»Ko se pogovarjam s kolegi, ugotavljamo, da zveza stagnira. Zato potrebuje prevetritev,« je ocenil 48-letni podjetnik iz Šmarja pri Jelšah, ki že tretjino življenja živi v Mariboru. Kot je večkrat pristavil, v primeru izvolitve ne načrtuje revolucije. »Opravili bi analizo stanja, pogledali, kje je zveza, in na že postavljenih temeljih gradili naprej. Ničesar pa ne nameravam(o) rušiti,« je pojasnil Galuf, ki je že drugi mandat član Fundacije za šport. Pohvali se, da ima v ekipi tudi šampionko Urško Žolnir Jugovar, ki bi postala – če bi prepričali glasovalce – podpredsednica JZS.
Mušič (JK Branik Maribor) si želi s svojo ekipo nadaljevati delo, ki ga je zastavil na začetku leta 2015, ko je uradno postal prvi mož JZS. »Ocenjujem, da smo dobro delali. Odkar sem predsednik, se je močno povečalo število naših članov. Od leta 2015 je registriranih judoistov za 127 odstotkov več (zdaj jih je okrog 1800), število kategoriziranih tekmovalcev pa za 58 odstotkov (202),« je razložil Mušič in nanizal izjemne podvige, ki so jih slovenski judoisti dosegli v obdobju njegovega predsednikovanja.
Lovrencij Galuf obljublja svež veter. FOTO: Primafoto
»Na OI v Riu de Janeiru 2016 smo se veselili dveh kolajn, zlate Tine Trstenjak in bronaste Ane Velenšek, leto prej se je Trstenjakova v zgodovino vpisala kot naša prva svetovna prvakinja, Mihael Žgank pa je z 2. mestom v Budimpešti 2017 poskrbel za prvo slovensko moško kolajno na svetovnih prvenstvih,« je naštel Mušič in pristavil, da so priredili tudi ogromno tekmovanj. Največji mednarodni sta bili v tem obdobju mladinsko EP v Mariboru 2017 in leto pozneje EP v katah v Kopru.
V primeru vnovične izvolitve se bo 50-letni Mariborčan s sodelavci posvetil sanaciji krize, ki jo povzroča epidemija koronavirusa, poskušali bodo pripraviti čim boljše razmere tekmovalcem. »Po naših najboljših močeh bomo podpirali klube, poskušali dvigniti delo v marketingu in najti nove partnerje, ki bi podprli naš šport. Želimo si tudi izboljšati sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami ter nadaljevati vključevanje ranljivih skupin v naš šport – razvoj inkluzivnega juda,« je napovedal Mušič.
Seznanjen s težavami
Galuf se je odločil kandidirati zaradi prijateljev iz judoistične družine. Spremlja jo že skoraj 20 let, zadnjih pet še posebno pozorno zaradi sina, ki trenira pri mariborskem Železničarju, katerega član je tudi sam. Predlagali so ga iz JK Acron Slovenj Gradec. »Dobro sem seznanjen s težavami, ki jih imajo klubi in zveza. Ta ni dovolj dobro unovčila vseh izjemnih uspehov slovenskih judoistk in judoistov, pri čemer imam v mislih zlasti pomanjkanje sponzorskih sredstev,« je poudaril Galuf in pribil, da si judo zasluži vidnejši položaj v slovenskem in mednarodnem prostoru. Zaradi tega se bo, če bo izvoljen, zavzemal za večji vpliv JZS v evropski (EJU) in svetovni zvezi (IJF).
»Ko se pogovarjam s kolegi, ugotavljamo, da zveza stagnira. Zato potrebuje prevetritev,« je ocenil 48-letni podjetnik iz Šmarja pri Jelšah, ki že tretjino življenja živi v Mariboru. Kot je večkrat pristavil, v primeru izvolitve ne načrtuje revolucije. »Opravili bi analizo stanja, pogledali, kje je zveza, in na že postavljenih temeljih gradili naprej. Ničesar pa ne nameravam(o) rušiti,« je pojasnil Galuf, ki je že drugi mandat član Fundacije za šport. Pohvali se, da ima v ekipi tudi šampionko Urško Žolnir Jugovar, ki bi postala – če bi prepričali glasovalce – podpredsednica JZS.
