Na Norveškem doživel že marsikaj – tudi infuzijo

Anže Lanišek, ki je bil s 4. in 10. mestom minuli konec tedna v Lahtiju najboljši slovenski smučarski skakalec, je v tej sezoni naredil opazen premik navzgor. V Visli (2.) in Ruki (3.) se je veselil svojih prvih uvrstitev na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, v kvalifikacijah druge tekme na Kulmu pa je z 225 metri izboljšal uradni osebni rekord oziroma izenačil neuradnega. Ko se je ustavil v izteku, je s prstoma pokazal, kako malo mu je zmanjkalo do klubskega rekorda SSK Mengeš, ki ga je leta 2005 v Planici dosegel Rok Benkovič (226 m).

"Benko je za tiste razmere skočil res daleč, meni pa do njegove daljave manjka še čisto malo. Upam, da mi bo v Vikersundu in Planici uspel še kakšen dolg polet in da bom po dolgih 15 letih končno izboljšal klubski rekord. Pred očmi ga imam že od lani, ko me je v Vikersundu, kjer se nisem uvrstil na tekmo, kot predskakalca prav tako odneslo do 225 metrov. To je bil odličen trening zame, premagal sem samega sebe in dobil dragocene občutke, kako je treba delovati na velikanki. Takrat sem se prepričal, da poleti niso nikakršen bav bav, da je treba skočiti normalno in z ničimer pretiravati, kar sem morda počel v preteklosti, ko sem doživel kar nekaj nevarnih skokov," se je razgovoril Lanišek.

Ni mogel zadržati jeze

Zanimivo, da se po odličnem poletu in tretjem mestu v kvalifikacijah Kulma nato za las ni uvrstil v finale, kar gre pripisati tudi najslabšim razmeram, ki jih je imel v uvodni seriji. Ker ni mogel zadržati jeze, je kmalu po doskoku zaploskal pristojnim, ker so ga spustili v tako slab veter. "To je bil moj spontani odziv na katastrofalne razmere; nad hrbtiščem sem imel sicer rahel vzgornik, toda nato sem se znašel v vrtincu oziroma luknji, v kateri mi je vzelo smuči, zaradi česar se je začel moj boj za preživetje. Kot smo ugotovili po analizi posnetka, moj skok sploh ni bil slab, a preprosto nisem mogel izvleči več. Ko se zdaj ozrem, sem vesel, da sem zdrav, nepoškodovan in da lahko nemoteno treniram in tekmujem," je pristavil 23-letni Domžalčan.


Na norveški turneji Raw Air, ki se bo z uradnim treningom in kvalifikacijami, v katerih bodo ob Žabi od Slovencev nastopili še Žiga Jelar, Anže Semenič, Timi Zajc ter brata Domen in Peter Prevc, drevi začela v Oslu, je doživel že marsikaj. "Od zdravstvenih težav do infuzije, od dobrih in do slabih skokov ... A je tudi res, da tako stanoviten, kot sem v tej zimi, še nisem bil. Všeč mi je, da na tekmah običajno še stopnjujem nastope," je razkril Lanišek, ki si bo prizadeval skakati čim bolj sproščeno ter brez takšnih in drugačnih pretresov.

Iz Lahtija v Lillehammer

Naši skakalci so se iz preventivnih razlogov (zaradi koronavirusa) iz Lahtija namesto v domovino preselili naravnost v Lillehammer, kjer so vadili v minulih dneh. "Po eni strani je bilo dobro, da se nismo vračali domov, saj smo prihranili kar nekaj poti, toda po drugi zaradi tega – tako kot drugi – lep čas ne bom videl svojih najbližjih. Malo bomo pogrešali drug drugega, a moram ostati profesionalen, zdržati še ta dva dobra tedna in se truditi čim bolje izpeljati sezono," je poudaril in zaupal, da se s svojim dveletnim sinom Ijanom Luko redno sliši prek videoklica. "Skoraj vsakič mu tudi rečem, da mora ubogati mamico Nastjo. No, malo pa že mora biti tudi nagajiv. A se kar dobro znajdeta tudi sama, tako da zaradi tega nimam dodatnih skrbi," je zadovoljen Anže, ki je Ijana Luko že postavil na smuči. "Ko smo šli lani po koncu sezone smučat, sem mu nadel plastične smuči in ga vzel med noge, tako da sva skupaj smučala. Pred kratkim sem mu priskrbel še prave smučarske čevlje in smuči ter ga že s trakom spustil po smučišču," je z iskrico v očeh še dejal Lanišek.