NAJBOLJŠI
Luka Modrić od kozjega pastirja in begunca do nogometaša leta
Kapetan hrvaške nogometne reprezentance najboljši po Fifinem izboru.
Odpri galerijo
Kapetan ognjevitih Luka Modrić je na igriščih zasenčil vse bolj razvpite zvezdnike in odnesel nagrado za nogometaša leta. Foto: AFP
LONDON – Zasluženo. To, da je Luka Modrić po izboru mednarodne zveze Fifa postal nogometaš leta 2018, namreč. Medijsko opazno poudarjena Cristiano Ronaldo in Lionel Messi sta se na prestolu izmenjavala od leta 2008, pridna hrvaška mravljica iz Zadra pa je, čeprav je s svojim klubom Realom denimo osvojil štiri lige prvakov, ostajal za žarometi.
Letos je 33-letnik, kot petleten deček je bil pastir in čuval koze, nato pa je zaradi srbske agresije na Hrvaškem iz vasi Modrići moral prebegniti v Zadar, le dobil zasluženo slavo in trofeje. Postal je že nogometaš leta v ligi prvakov po izboru Evropske nogometne zveze Uefa, zdaj svetovne, poleg tega je prejel še zlato žogo kot najboljši igralec letošnjega svetovnega prvenstva.
Še enkrat poudarimo, hrvaško reprezentanco s kapetanom Modrićem in njene ognjevite predstave so v Rusiji šele v finalu zaustavili Francozi. Zveznega igralca zdaj od grand slama nagrad loči le še prestižen naslov zlate žoge, ki jo podeljuje revija France Football. Luka Modrić je sicer za Fifino nagrado v ožjem izboru premagal Cristiana Ronalda in Liverpoolovega Egipčana Mohameda Salaha.
Lionel Messi letos ni bil v ožjem izboru za nagrado in se podelitve v Londonu ni udeležil, manjkal pa je tudi Ronaldo. Uradno zaradi klubskih obveznosti, neuradno pa se neopravičeni uri, kot bi to denimo posplošili v šoli, reče Portugalčeva narcisoidnost.
Trener njegovega Juventusa Massimiliano Allegri ga je sicer videl kot najboljšega. Modrić je seveda dolgoletni Ronaldov soigralec pri madridskem velikanu, skupaj sta osvojila štiri lige prvakov, tri zapored, zato Cristianova nekolegialnost, ni ga bilo niti na podelitvi Uefine nagrade, bode v oči.
Zato pa je hrvaški nogometni velemojster povsem druga osebnost, ki jo je klesala tudi vojna za neodvisnost Hrvaške. Modrićevega dedka Luko, po njem ima igralec ime, so ustrelili krajinski Srbi, ti so ob tem domačo hišo požgali do tal, mali Luka pa je kot begunec živel v zadrskih hotelih. Njegov oče se je hrvaški vojski pridružil kot letalski mehanik, nogomet pa je bil za Luko Modrića med pogostim bombardiranjem Zadra eden od načinov, da pobegne od vojne stvarnosti.
Nekdanji igralec Zadra, zagrebškega Dinama, Zrinjskega, Interja iz Zaprešića in Tottenhama je nogomet začel igrati na hotelskem parkirišču. »Še vedno težko verjamem, kaj vse smo dosegli. Fifino priznanje pripada tudi mojim soigralcem v klubu in reprezentanci. Bi pa vse posamične nagrade zamenjal za trofejo za naslov svetovnega prvaka,« se je Luka Modrić, njegova vzornika sta bila Zvonimir Boban in Francesco Totti, zahvalil za nagrado po glasovanju selektorjev, reprezentančnih kapetanov in izbranih novinarjev.
Modrić je prvi nogometaš v zadnjih 24 letih, ki je prejel nagrado za najboljšega igralca svetovnega prvenstva in najboljšega igralca na svetu, to je leta 1994 nazadnje uspelo Brazilcu Romariu.
Letos je 33-letnik, kot petleten deček je bil pastir in čuval koze, nato pa je zaradi srbske agresije na Hrvaškem iz vasi Modrići moral prebegniti v Zadar, le dobil zasluženo slavo in trofeje. Postal je že nogometaš leta v ligi prvakov po izboru Evropske nogometne zveze Uefa, zdaj svetovne, poleg tega je prejel še zlato žogo kot najboljši igralec letošnjega svetovnega prvenstva.
Še enkrat poudarimo, hrvaško reprezentanco s kapetanom Modrićem in njene ognjevite predstave so v Rusiji šele v finalu zaustavili Francozi. Zveznega igralca zdaj od grand slama nagrad loči le še prestižen naslov zlate žoge, ki jo podeljuje revija France Football. Luka Modrić je sicer za Fifino nagrado v ožjem izboru premagal Cristiana Ronalda in Liverpoolovega Egipčana Mohameda Salaha.
Kapetan ognjevitih Luka Modrić je na igriščih zasenčil vse bolj razvpite zvezdnike in odnesel nagrado za nogometaša leta. Foto: AFP
Lionel Messi letos ni bil v ožjem izboru za nagrado in se podelitve v Londonu ni udeležil, manjkal pa je tudi Ronaldo. Uradno zaradi klubskih obveznosti, neuradno pa se neopravičeni uri, kot bi to denimo posplošili v šoli, reče Portugalčeva narcisoidnost.
Trener njegovega Juventusa Massimiliano Allegri ga je sicer videl kot najboljšega. Modrić je seveda dolgoletni Ronaldov soigralec pri madridskem velikanu, skupaj sta osvojila štiri lige prvakov, tri zapored, zato Cristianova nekolegialnost, ni ga bilo niti na podelitvi Uefine nagrade, bode v oči.
Brcal na parkirišču
Zato pa je hrvaški nogometni velemojster povsem druga osebnost, ki jo je klesala tudi vojna za neodvisnost Hrvaške. Modrićevega dedka Luko, po njem ima igralec ime, so ustrelili krajinski Srbi, ti so ob tem domačo hišo požgali do tal, mali Luka pa je kot begunec živel v zadrskih hotelih. Njegov oče se je hrvaški vojski pridružil kot letalski mehanik, nogomet pa je bil za Luko Modrića med pogostim bombardiranjem Zadra eden od načinov, da pobegne od vojne stvarnosti.
Nekdanji igralec Zadra, zagrebškega Dinama, Zrinjskega, Interja iz Zaprešića in Tottenhama je nogomet začel igrati na hotelskem parkirišču. »Še vedno težko verjamem, kaj vse smo dosegli. Fifino priznanje pripada tudi mojim soigralcem v klubu in reprezentanci. Bi pa vse posamične nagrade zamenjal za trofejo za naslov svetovnega prvaka,« se je Luka Modrić, njegova vzornika sta bila Zvonimir Boban in Francesco Totti, zahvalil za nagrado po glasovanju selektorjev, reprezentančnih kapetanov in izbranih novinarjev.
Francozi najboljši trenerjiFifina nagrada za trenerja leta je šla Didierju Deschampsu, selektorju svetovne prvakinje Francije. Najboljši vratar je Belgijec Thibaut Courtois (Chelsea/Real Madrid), nagrado za najlepši gol, poimenovano po Ferencu Puskasu, pa je dobil Mohamed Salah. Najboljša nogometašica je Brazilka Marta, že šestič v karieri, najboljši trener ženske ekipe pa Francoz Reynald Pedros (Lyon).
Modrić je prvi nogometaš v zadnjih 24 letih, ki je prejel nagrado za najboljšega igralca svetovnega prvenstva in najboljšega igralca na svetu, to je leta 1994 nazadnje uspelo Brazilcu Romariu.
