KOŠARKA

Lahkomiselno zapravil le prvi milijon dolarjev

Objavljeno 18. maj 2020 08.59 | Posodobljeno 18. maj 2020 08.59 | Piše: Eduardo Brozovič
Ključne besede: košarka

Nekdanji košarkarski as Shaquille O‘Neal zgled športnikom. Doktoriral in oplemenil svoje premoženje.

Orjaški košarkar je brez težav dvignil v naročje Adama Silverja, komisarja lige NBA. FOTO: Reuters
Po ameriški študiji naj bi kar 60 odstotkov košarkarjev lige NBA bankrotiralo v petih letih po koncu kariere. Z življenjem na veliki nogi si namreč celijo rane iz revnega otroštva, ob tem pa prevzamejo gmotno skrb za številne družinske člane in še večje druščine prijateljev. Nekaterim vendarle uspe oplemenititi premoženje, ki so si ga priigrali na igrišču. Eden takšnih je Shaquille O'Neal.

Kar 216 cm visoki in tudi v igralskih dneh več kot 150 kg težki orjak je že v mladih letih veljal za plod poigravanja narave. Čeprav ga je Orlando na naboru NBA 1992 izbral kot prvega, v 19 sezonah pa je osvojil tri šampionske prstane v dresu LA Lakers (2000–2002) in še enega z Miamijem (2006), lovoriko za novinca leta in leta 2000 še za košarkarja sezone, tri trofeje za junaka finala in 15-krat nastopil na tekmah All-Star, na katerih so ga trikrat izbrali za najboljšega, se ni mogel otresti ocene, da so bili njegovi dosežki plod brutalne moči.

Ko se je uveljavljal tudi kot zabavljač, snemal raperske plošče in filme neprepričljive kakovosti, so njegovi kritiki dejali, da je pač velik otrok. Ko je s klubskimi pogodbami zaslužil 292 milijonov dolarjev bruto ter v zgodovini košarke zaostal le za Kevinom Garnettom (344), Kobejem Bryantom (328) in LeBronom Jamesom (310), so dejali, da se lahko zahvali mišicam in ne možganom. Priljubljeni Shaq pa si je mislil svoje. Na številnih področjih življenja je dokazal, da je presneto bister, pri financah pa je lahko za zgled mnogim, saj je po igralski upokojitvi močno povečal vrednost svojega premoženja. Pred začetkom krize naj bi bilo vredno že 800 milijonov dolarjev.

Da je odprte glave, je pokazal že z vztrajanjem pri izobraževanju. Ko se je odločil za ligo NBA, je po treh letih opustil študij, a obljubil materi, da ga bo nekoč dokončal. Osem let pozneje je to tudi uresničil, pet let pozneje je opravil še podiplomski študij menedžmenta, leto po zadnji odigrani tekmi pa je pridobil doktorski naziv z disertacijo z zanimivim naslovom Sožitje humorja in agresivnosti pri vodstvenih slogih. Denar mu je le enkrat zmešal misli. S prvim čekom pri Orlandu je zapravil milijon dolarjev v pičle pol ure in uvidel napako, ko ga je poklical direktor banke. Opozoril ga je, da bo tako kot mnogi športniki končal brez prebite pare, če se ne bo spametoval.
 

Poslušal je tudi Bezosa


In se je, ob tem pa je še naprej rad prisluhnil modrim mislim. »Nekoč je k meni stopil neki možakar in mi dejal, da ima zanimiv predlog. Svetoval mi je, naj vložim denar v takrat neznano podjetje z imenom Google. To je bilo v 90. letih, toda po premisleku sem se odločil zanj. Danes mi je žal, da nisem vložil še veliko več denarja v Google, saj je njegova vrednost skočila do neba. Pred leti sem razumel tudi sporočilo najbogatejšega zemljana Jeffa Bezosa, da bi se morali ljudje odločati za naložbe, ki bodo izboljšale svet.«
292
milijonov dolarjev je s klubskimi pogodbami zaslužil Shaquille O'Neal.


Shaq ima tudi delnice Appla in Ringa, proizvajalca opreme za varovanje objektov, ki ga je Bezosov Amazon pozneje odkupil za milijardo dolarjev, premoženje pa je razpršil na številne druge konce: restavracije, avtopralnice, nakupovalna središča, fitnese, gradnjo stanovanj, košarkarsko moštvo Sacramento Kings ... Zaradi slovesa je hkrati še vedno tarča oglaševalcev in televizijskih analitik, tako da zasluži trikrat več na leto kot v igralskih dneh.

»Ni pomembno, koliko denarja zaslužiš. Vprašanje je, ali ga boš znal obdržati. Vzemite polo papirja in nanjo napišite 100 dolarjev. Nato jo pretrgajte na polovico in si recite: 50 dolarjev želim ohraniti, s preostankom se bom poigral. Toda če hočeš iz premožnega moža prestopiti med bogataše, moraš prepoloviti še petdesetaka, 25 pa lahko zapraviš. S 75 odstotki zneska lahko plačaš davke, vlagaš in si pripraviš sklad za mirno starost,« pravi O'Neal. Ni pa zaupal, kako naj se večina pretolče skozi mesec s 25 odstotki plače. 




Deli s prijatelji