Kot pravi dirigent je popeljal svoj orkester do prve lovorike
Oklahoma City Thunder je vendarle upravičila vlogo favoritov in osvojila naslov prvaka v ligi NBA. Toda za prvo lovoriko (po 17 letih igranja v tem mestu) se je morala zelo potruditi – bistveno bolj, kot so mnogi menili. V velikem finalu je namreč potrebovala vseh sedem tekem, da je strla odpor Indiane Pacers. V odločilnem zadnjem obračunu se je po hudem boju pred svojimi navijači veselila zmage s 103:91.
A domači gledalci so morali dolgo trepetati za uspeh svojih ljubljencev, ki so ob polčasu še zaostajali (47:48). V razprodanem Paycom Centru je zagrmelo v tretji četrtini, ki jo je Grom dobil s 34:20. Kot se je izkazalo pozneje, so si gostitelji takrat priigrali ključno prednost in tako jeziček na tehtnici prevesili na svojo stran. Čeprav so se igralci Indiane po svojih najboljših močeh trudili, da bi nadomestili zaostanek, jim brez Tyresa Haliburtona, ki si je huje poškodoval ahilovo tetivo, ni uspelo več izničiti razlike.
Najboljši strelec tekme je bil Shai Gilgeous-Alexander, ki je k zmagi Oklahome prispeval 29 točk (z metom iz igre 8:27). Za nameček je v statistiko vpisal še ducat asistenc, pet skokov, dve blokadi in eno ukradeno žogo. »Skoraj ne morem verjeti, da je vse to res. Toliko trenutkov, čustev, ur, toliko noči, med katerimi me je glodal črv dvoma ... Hkrati je za menoj tudi veliko noči, ko sem verjel, da nam lahko uspe. Od srca se mi je odvalila velikanska skala,« je dal kanadski as jasno vedeti, da mu v preteklih tednih ni bilo najbolj lahko pri srcu.
Toda kljub temu ga nič ni moglo vreči iz šampionskega tira. V najtežjih trenutkih je pod vodstvom trenerja Marka Daigneaulta ostal osredotočen na svojo nalogo, tako da je kot vrhunski dirigent popeljal svoj orkester do velikega uspeha. Kot pravi vodja je pohvalil člane »ansambla« in vse, ki so tako ali drugače prispevali svoj delež k podvigu. »To moštvo je trdo garalo od vsega začetka in vložilo ogromno ur za končni uspeh, zato si ga tudi zasluži. Kar težko je verjeti, da sem del te zgodbe,« je poudaril Gilgeous-Alexander, ki se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino najmočnejše košarkarske lige na svetu.
Zvezdnik iz Toronta, ki bo 12. julija praznoval 27. rojstni dan, je postal namreč prvi košarkar po 25 letih, ki je priznanjema za najboljšega igralca in strelca rednega dela lige NBA dodal še nagrado MVP za št. 1 v končnici. To je pred njim uspelo le slovitim Američanom Kareemu Abdul-Jabbarju, Michaelu Jordanu in Shaquillu O'Nealu. »To so trenutki, minute, v katerih zasijejo najboljši igralci, največji zvezdniki, superzvezdniki, člani hiše slavnih. Tudi sam sem si želel pustiti takšen pečat,« je razkril Gilgeous-Alexander, ki je v rednem delu prvenstva dosegal po 32,7 točke, v končnici pa ne veliko manj (30,3).
Nasledila Seattle
Oklahoma City Thunder je naslednik kluba Seattle SuperSonics, prvaka lige NBA iz sezone 1978/79. Leta 2006 je moštvo kupila skupina vlagateljev iz Oklahome Cityja, ki jo je vodil Clay Bennett. Čeprav so najprej poskušali ostati v Seattlu, niso dosegli dogovora o financiranju nove dvorane. Leta 2008 so se odločili, da se ekipa preseli v Oklahoma City, takrat je dobila tudi novo ime – Oklahoma City Thunder.
Vidno vlogo sta včeraj na parketu odigrala tudi ameriška asa Jalen Williams in Chet Holmgren, ki sta k zmagi Oklahome dodala 20 oziroma 18 točk, medtem ko je bil pri Indiani najbolj učinkovit Shaijev rojak Bennedict Mathurin, ki je prav tako vpisal dvojni dvojček (za 24 točk in 13 skokov). In kje so meje Oklahome? Glede na to, da je s povprečno starostjo 25,56 leta postala druga najmlajša ekipa z lovoriko v ligi NBA (ob osvojitvi naslova prvakov so bili s povprečno starostjo 25,03 leta v sezoni 1976/77 mlajši zgolj košarkarji moštva Portland Trail Blazers), se nekateri poznavalci te igre onstran Atlantika že sprašujejo, ali se je začela doba Groma ...
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
