Kolesarski revolveraš Alberto Contador še ni odpisal Rogliča
Nekoč je bil najbolj znani kolesarski revolveraš, El pistolero. Alberto Contador je bil najboljši v svojem rodu, tudi na večnih lestvicah kotira visoko, trikrat je zmagal na Vuelti (2008, 2012 in 2014), po dvakrat na Giru (2008, 2015) in Touru (2007 in 2009).
Danes v Dolomite
Italijan Alberto Dainese (DSM) je v sprintu dobil ravninsko 17. etapo, ki ni prinesla sprememb v skupnem seštevku, v katerem ima Geraint Thomas 18 sekund prednosti pred Joaom Almeido in 29 pred Primožem Rogličem. Drugače bo morda že po današnji dolomitski 18. etapi z več kot 4000 višinskimi metri. Slovenski navijači, ki so se na cilju v Palafaveri zbirali že včeraj, imajo dve želji. Da preneha dež, ki je ves dan zalival dolino Zoldo, ter da skozi zadnji ovinek prvi pridrvi Roglič.
Je eden od sedmih v zgodovini, ki so dobili vse tri tritedenske dirke in ob Bernardu Hinaultu edini, ki je vse tri dobil več kot enkrat. Po njegovih žilah pri 40. letih še vedno teče kolesarska kri, za Eurosport komentira dogajanje na Giru, za Slovenske novice se je razgovoril v cilju 16. etape na Monte Bondoneju.
Kako ocenjujete potek dirke, med katero so se navijači upravičeno pridušali, da se nič ne dogaja? Vse do konca drugega tedna ni bilo pravega boja za rožnato majico.
Z izjemo 16. etape smo doslej res videli precej konservativno dirkanje na Giru. Favoriti so hranili moči, pri tem so pomembno vlogo igrale vremenske razmere, zaradi katerih je bila doslej ta dirka manj spektakularna, kot smo pričakovali.
Najboljši kolesarji na svetu, tudi oba Slovenca na vrhu, Primož Roglič in Tadej Pogačar, so nas v zadnjih letih razvadili z agresivnim dirkanjem na moč, ob katerem je bilo veliko spektakla in manj taktike. Vam kot kolesarju stare šole ustreza, da je ta v karavani spet dobila vidnejšo vlogo?
Da, tudi Roglič in njegova ekipa sta dirkala pametno. Dolgo so pri Jumbu Vismi gledali na to, da je imel največ dela v karavani Ineos. Pogrešali smo napade, vendar je vsaka dirka drugačna, tudi kolesarji so si različni. Samo eden je Tadej Pogačar, to je realnost.
Podobno lahko trdimo tudi za Rogliča, ki se je po težavah v minuli sezoni izjemno pobral in letos zmagal na obeh dirkah, na katerih je nastopil. Kako ocenjujete njegove možnosti v zaključku Gira?
Kljub zaostanku v 16. etapi, se mi zdi, da je dobro pripravljen. V preteklosti je imel težave v zadnjih tednih tritedenskih preizkušenj, vendar je doslej kazal še dovolj dobro formo, da je še vedno v igri za zmago.
Kje pa lahko še zasuka vrstni red, katera etapa bo odločilna?
Predvidevam, da bo Roglič poskušal nadoknaditi izgubljeni čas že prej, v 18. ali 19. etapi z vzponom na Tre Cime di Lavaredo, najpomembnejša preostala etapa pa se mi vseeno zdi vožnja na čas na Svete Višarje. Ta klanec je tako zahteven, da bi bile razlike lahko velike.
Kmalu se bo pozornost kolesarske javnosti preusmerila k Touru, na katerem je pričakovati ponovitev lanskega dvoboja Pogačar - Vingegaard, ki ga je lani dobil Danec. Komu več možnosti pripisujete letos?
Jonas Vingegaard je zelo dober, stanoviten kolesar, mislim pa, da je Tadej Pogačar letos storil korak naprej. Morda ravno zaradi tega, ker lani ni zmagal na Touru. Letos spremljamo najmočnejšega Pogačarja doslej, tudi ekipa UAE se je okrepila in bo v Franciji močnejša kot lani. Razlika med favoritoma ni velika, vendar Pogačarju dajem nekaj prednosti.
Bi se moral v bitko na Touru vmešati tudi Roglič, če bo v dobrem telesnem stanju končal Giro? Ne nazadnje je bil lani eden od ključnih mož na Vingegaardovi poti do zmage.
Najbrž bi lahko šel na Touru, če bi tako želel, vendar se mi zdi bolj logično, da bo šel na Vuelto in si poskušal prikolesariti četrto zmago, s katero bi se povzpel na vrh večne lestvice. Vsekakor se mi zdi bolj verjetno, da bo prišel v Španijo kot v Francijo.
