INTERVJU
Izkušen sem, zato sem tudi tvegal
Finec Raimo Summanen je s klopi vodil Olimpijo k zmagi v alpski ligi. O petkovem začetku finala DP med slavjem še ni razmišljal.
Odpri galerijo
Dali so si duška ob zmagi na zadnji tekmi finala alpske lige proti Asiagu in osvojitvi lovorike. FOTO: Jože Suhadolnik
V alpski ligi je za sezono 2020/21 padel zastor. Hokejisti SŽ Olimpije so uresničili cilj ubranitve lovorike, pred njimi je zdaj še finale za naslov državnih prvakov, obenem pa tudi že razmišljanje, kako bo v prihodnji sezoni, ko bodo igrali v najvišjem regionalnem razredu na ledenih ploskvah – ICEHL. Trener Raimo Summanen, ki je iz domače Finske ob koncu januarja prišel v Ljubljano, je zadovoljen z opravljenim in tudi z razpletom finala z zmago v seriji proti Asiagu s 3:0.
Gospod Summanen, kako ob koncu pogledujete k zadnjim dnevom, zlasti k vaši sklepni tekmi v sezoni alpske lige za novo lovoriko ljubljanskega kluba?
»Veste, vse prej kot preprosto je bilo zmagati. Ko se zdaj kdo ozre k izidu 3:0 v seriji in 4:1 na tej tekmi, morda razmišlja drugače, toda za nas res ni bilo lahkega dela. Imeli smo tudi nekaj poškodb v zadnjih dneh, vključno s to zadnjo tekmo, ves čas pa smo morali ostati zbrani. Kajti če bi ta sobotni dvoboj izgubili, bi se tehtnica psihološke moči nagnila na strani Asiaga. Po tej plati bi bil tekmec v prednosti.«
Kako gledate na dogajanje zadnjih dni, je bil kakšen pomemben trenutek na zadnji tekmi ali pa v seriji, ki vam je pomagal k uresničitvi cilja, 1. mestu v alpski ligi?
»Ko se zdaj ozrem, bi celo za bolj pomembnega od te tekme kot tudi finala na splošno ocenil naš polfinale z Lustenauom. Tam smo doživeli in spoznali marsikaj, tista zmaga na peti tekmi pa je bila odločilna na poti k naslovu. Iz polfinala smo se marsikaj naučili, to nam je pomagalo v sklepnem boju za končno lovoriko z Asiagom. No, vsekakor je bila za naslov zelo pomembna tudi drama na prejšnji tekmi, torej drugi finalni, v Italiji. Takšnega scenarija ne doživiš vsak dan.«
Toda zanj ste poskrbeli tudi sami s tvegano potezo 63 sekund pred koncem, ko ste napadli brez vratarja s šestim igralcem v polju.
»Drži, dovolj izkušenj imam. Preprosto sem se zavedal, da moram minuto pred koncem na tej tekmi tvegati prav vse. Če pravilno pritisneš, je vendarle težko, da bi ti tekmec takoj po sodnikovem metu zabil gol v prazno mrežo. Poteza se mi je obrestovala, takrat smo ujeli podaljšek, zdaj pa se veselimo lovorike.«
Kako bi kot trener z nasprotne klopi ocenili Asiago, kako trd oreh je bil za vas?
»Zelo! Gre namreč za odlično vodeno in pripravljeno moštvo. Tudi kondicijsko je zelo konkurenčno in povrhu disciplinirano na ledu. Hokejisti Asiaga poskusijo tekmeca razorožiti vedno znova z eno taktiko, proti njim se moraš res zelo potruditi za zmago. Dobro, imeli smo nekaj poškodovanih igralcev, toda ne smemo prezreti, da so bili tekmeci v finalu brez odličnega hokejista Alexa Freia.«
In prav veliko počitka za vaše moštvo ni – pred vrati je še finale domačega prvenstva z Jesenicami. Kako pripraviti moštvo za uresničitev naslednjega cilja?
»Verjemite mi, da zdaj o tem ne razmišljam. In povsem človeško je, da igralcem namenim dva, tri dni oddiha. Zaslužili so si ga, naj se poveselijo tega uspeha. Počutim se prav izžeto, utrujen sem. Priznam, star sem že (smeh).« Siniša Uroševič
Gospod Summanen, kako ob koncu pogledujete k zadnjim dnevom, zlasti k vaši sklepni tekmi v sezoni alpske lige za novo lovoriko ljubljanskega kluba?
»Veste, vse prej kot preprosto je bilo zmagati. Ko se zdaj kdo ozre k izidu 3:0 v seriji in 4:1 na tej tekmi, morda razmišlja drugače, toda za nas res ni bilo lahkega dela. Imeli smo tudi nekaj poškodb v zadnjih dneh, vključno s to zadnjo tekmo, ves čas pa smo morali ostati zbrani. Kajti če bi ta sobotni dvoboj izgubili, bi se tehtnica psihološke moči nagnila na strani Asiaga. Po tej plati bi bil tekmec v prednosti.«
2 lovoriki v alpski ligi je osvojila Olimpija, leta 2019 in zdaj.
Kako gledate na dogajanje zadnjih dni, je bil kakšen pomemben trenutek na zadnji tekmi ali pa v seriji, ki vam je pomagal k uresničitvi cilja, 1. mestu v alpski ligi?
»Ko se zdaj ozrem, bi celo za bolj pomembnega od te tekme kot tudi finala na splošno ocenil naš polfinale z Lustenauom. Tam smo doživeli in spoznali marsikaj, tista zmaga na peti tekmi pa je bila odločilna na poti k naslovu. Iz polfinala smo se marsikaj naučili, to nam je pomagalo v sklepnem boju za končno lovoriko z Asiagom. No, vsekakor je bila za naslov zelo pomembna tudi drama na prejšnji tekmi, torej drugi finalni, v Italiji. Takšnega scenarija ne doživiš vsak dan.«
Toda zanj ste poskrbeli tudi sami s tvegano potezo 63 sekund pred koncem, ko ste napadli brez vratarja s šestim igralcem v polju.
»Drži, dovolj izkušenj imam. Preprosto sem se zavedal, da moram minuto pred koncem na tej tekmi tvegati prav vse. Če pravilno pritisneš, je vendarle težko, da bi ti tekmec takoj po sodnikovem metu zabil gol v prazno mrežo. Poteza se mi je obrestovala, takrat smo ujeli podaljšek, zdaj pa se veselimo lovorike.«
Kako bi kot trener z nasprotne klopi ocenili Asiago, kako trd oreh je bil za vas?
»Zelo! Gre namreč za odlično vodeno in pripravljeno moštvo. Tudi kondicijsko je zelo konkurenčno in povrhu disciplinirano na ledu. Hokejisti Asiaga poskusijo tekmeca razorožiti vedno znova z eno taktiko, proti njim se moraš res zelo potruditi za zmago. Dobro, imeli smo nekaj poškodovanih igralcev, toda ne smemo prezreti, da so bili tekmeci v finalu brez odličnega hokejista Alexa Freia.«
In prav veliko počitka za vaše moštvo ni – pred vrati je še finale domačega prvenstva z Jesenicami. Kako pripraviti moštvo za uresničitev naslednjega cilja?
»Verjemite mi, da zdaj o tem ne razmišljam. In povsem človeško je, da igralcem namenim dva, tri dni oddiha. Zaslužili so si ga, naj se poveselijo tega uspeha. Počutim se prav izžeto, utrujen sem. Priznam, star sem že (smeh).« Siniša Uroševič
