Gorazd Štangelj: Začenja se zares, to bo pravi Giro
V Sloveniji ne boste našli sogovornika z več izkušnjami z Gira, kot jim ima Gorazd Štangelj. Novomeščan, ki se je januarja srečal z abrahamom, je kot profesionalni kolesar na njem nastopil desetkrat in ga osemkrat končal. Letos je na dirki po Italiji desetič v vlogi športnega direktorja, ki jo je nekoč opravljal pri Astani, zdaj pri Bahrainu Victoriousu. Lahko bi rekli, da je na svojih 20 rožnatih dirkah videl že vse, a na skupno 106. doživlja nekaj novega.
Roglič: Vse je še mogoče
Primož Roglič bo s tretjega mesta v skupnem seštevku začel zadnji teden dirke po Italiji. »Razpoloženje je super, položaj in stvari so, kakršne so. Vsak ima svoje probleme. Če smo še tu, je vse mogoče in nasmejani odhajamo novim izzivom naproti,« je na prost dan za STA dejal Kisovčan. »Bomo videli, koliko je sploh še moči in če je treba kaj skrivati. Mogoče je bilo malo specifično zaradi vremena, kar tudi pobere nekaj energije. Prej ali slej se bo zadnji teden videlo, kam kdo sodi,« še napoveduje in se hkrati izogiba napovedim zmagovalec 72 dirk v poklicnem kolesarstvu.
Za vami sta dva tedna ene najbolj nenavadnih dirk po Italiji v zadnjih desetletjih. Pomnite kakšen Giro s tako veliko dežja in taktiziranja ter tako malo dirkanja za rožnato majico v 15 etapah?
»Ne, ne pomnim, da bi na Giru tolikokrat do cilja v ospredju prišli ubežniki in bi bila glavnina tako pasivna. Vendar imajo ekipe dober razlog za to. To ni bil njihov prvotni načrt, so pa k temu pripeljali številni odstopi zaradi okužb s covidom-19 in tudi slabo vreme. Številne zasedbe so oslabljene, bojijo se tega, kar še prihaja. Zato nihče v drugem tednu ni želel porabiti preveč energije. Nihče ni želel oslabiti svoje zasedbe pred odločilnim delom dirke, vsi čakajo na najtežje etape. Nobena od ekip nima neomejenega števila delavcev, ki jih bodo še potrebovali v nadaljevanju dirke.«
Kaj je potem pričakovati od tretjega tedna, v katerem, kot kaže, vremenska slika tudi ne bo jasna?
»Dosedanje vreme je bilo katastrofa, tudi minuli konec tedna. En dan so kolesarji zmrzovali pri treh stopinjah Celzija, naslednji dan jih je kuhalo pri 28 stopinjah. Na kolesarjih se to pozna, po domače imajo vsega poln kufer. Tudi spremljevalna ekipa ima zaradi tega dodatno delo, sproti ne moremo oprati vseh oblačil, ki jih kolesarji uporabijo med etapami.«
Ni šlo zato, da kolesarji ne bi želeli dirkati?
»Ne, vendar so razumljivo v teh razmerah vsi najprej razmišljali o varnosti, kako v enem kosu priti v cilj. Premišljeno so morali trošiti energijo, za naprej pa ni smiselno preračunavati, kaj bi se lahko zgodilo. To bo pokazal čas. Mi smo dobro pripravljeni in pripravljeni smo tudi dirkati agresivno, vendar nam doslej to še ni uspelo. Vsakič, ko eden od naših kolesarjev dvigne zadnjico s sedeža, naj bo to Haig ali Buitrago, se takoj odzove Ineos. Klanci so bili sicer doslej tudi daleč pred ciljem in nesmiselno bi bilo napadati na njih, saj lahko najboljše ekipe nato na ravninah vse izničijo.«
V naslednji, 16. etapi, klanec ne bo daleč od cilja, ta bo na Monte Bondoneju 1632 m visoko. Se bodo favoriti tu končno zganili?
»Mnogi pravijo, da se tu začenja pravi Giro, ki je doslej že zahteval precej žrtev. To je na papirju etapa z največ višinskimi metri na vsej dirki (5200, op. p.). Bomo videli, če bo vreme spet povedalo svoje. Upam, da ne bo. Mislim, da bo to dan, ko bo prišlo do sprememb na vrhu skupnega seštevka.«
Kako ocenjujete položaj med glavnima favoritoma Rogličem in Thomasom in njunima ekipama Jumbo Visma in Ineos?
»Položaj je pri obeh ekipah podoben. Kolesarji so utrujeni, nihče ni želel pomoliti nosu iz skupine. Tudi zato je bila dirka monotona, tega bo v naslednji etapi konec.«
Kako se vi lahko vpletete v zgodbo z Damianom Carusom, ki je leta 2021 Giro končal na 2. mestu?
»Damiano je še močan, škoda, da je Jack Haig pred nekaj dnevi po padcu na okrepčilni postaji zaostal tri dragocene minute. Še vedno je blizu deseterice in je velika podpora Carusu. Z njima in Buitragom imamo tri kolesarje blizu vrha skupnega seštevka in taktično lahko odigramo na vse te tri karte.«
Slovenski navijači se veselijo 20. etape, gorske vožnje na čas na Svete Višarje. Kakšno težo bo imela ta preizkušnja pri končnem vrstnem redu? Bo odločila Giro, bodo za to že prej poskrbeli Dolomiti?
»Višarje bodo spektakularne, vendar pričakujem, da bodo le še pika na i tega Gira.«
V vaših vrstah je tudi eno od odkritij dirke, 22-letni Jonathan Milan, ki prihaja iz Buje, nedaleč od Višarij. Na stezi je že olimpijski, svetovni in evropski prvak, na cesti pa se še ni proslavil tako kot na tem Giru, na katerem nosi vijolično majico najboljšega šprinterja. Zdi se, da je še neizbrušen diamant, kakšno prihodnost mu napovedujete?
»Niti sami nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo od njega. Vidi se, da je neizkušen, nekako ga krotimo, da ne dirka agresivno vsak dan in da ne gre na vso moč za vsako točko. Vijolično majico zaenkrat nosi prepričljivo, varno jo mora pripeljati v Rim. Še dve etapi sta mu naklonjeni, mora pa preživeti vse zahtevne gorske preizkušnje. Sicer je čisti šprinter, je pa tudi dovolj raznovrsten, da se bo lahko izkazal na kateri od velikih klasičnih dirk.«
