Fak bi si zaslužil biti zastavonoša

LJUBLJANA – Petra Majdič v Vancouvru leta 2010 bron, enako odličje v Sočiju štiri leta pozneje Vesna Fabjan. Kdo bo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu nadaljeval lepo tradicijo in Sloveniji pritekel žlahtno kovino v športni panogi, ki so jo, seveda, kdo drug kot Skandinavci udejanjali že v 18. stoletju? Še preden pa bodo slovenski nordijci in nordijke teptali proge v Južni Koreji, bo treba na olimpijski stadion v Pjongčangu z velikim ponosom vnesti slovensko zastavo. Čast zastavonoše na slovesnem odprtju je pripadla Vesni Fabjan. »Velika čast je že to, da sem bila sploh izbrana med kandidate, že to je bilo zame veliko priznanje. Vemo, da so dogodki v zadnjih dneh (umik Jakova Faka iz kroga kandidatov, kjer je bil še hokejist Mitja Robar, op. p.) pripeljali do takšnega položaja. Rekla sem si, da bi si v tem primeru Jakov seveda zaslužil biti zastavonoša, saj je imel največjo podporo, ljudje še vedno stojijo za njim. A položaj je bil takšen, kot je bil, glasovanje je bilo pošteno in pač sprejmem to častno vlogo. Konec koncev je prav, da zdaj pozabimo na vse, kar je bilo, in da razmišljamo pozitivno, da vsem olimpijcem pošiljamo pozitivno energijo. Da pokažemo, da šport združuje in da vse, kar je bilo negativnega, pustimo za seboj in da naj se to ne dogodi več. Ko so me iz olimpijskega komiteja poklicali in me vprašali, ali sprejmem vlogo kandidatke za zastavonošo, sem rekla, da je moje iskreno mnenje, da si to čast zaslužita ali Peter Prevc ali Žan Košir, ne nazadnje imata po dve medalji iz Sočija, tudi Jakov Fak in Filip Flisar, saj imata naslove svetovnih prvakov in zagotovo več uspehov v zadnjih štirih letih. A okoliščine so takšne, da ima Prevc naslednji dan po odprtju tekmo, nekaterih takrat tudi še ne bo na prizorišču. Ponosno in resnično s častjo sprejemam vlogo, da bom lahko Slovenijo popeljala na odprtju OI,« je uvodoma navrgla Vesna Fabjan.

Velike tekme polne presenečenj

Ironija pa je, da bronasta olimpijka iz Sočija še nima zagotovljenega mesta v pjongčanškem posamičnem sprintu in tistem dvojic. Individualno se bo sicer teklo v klasični tehniki, ekipno v prosti, Fabjanova, ki je specialistka za drsalni korak, pa je v Sočiju odličje osvojila prav v prosti tehniki. »Do zdaj je bilo v sezoni precej težav s smučmi, a tudi pri katerih drugih stvareh je bilo treba reševati zadeve. Preprosto je bilo ogromno okoliščin, zaradi katerih se vse ni sestavilo tako, kot bi si želela. Sploh pri klasični tehniki, tam ni bilo tekme, kjer bi se vse idealno združilo. V drsalnem koraku pa sem na zadnjem tekmovanju, v sprintu v Seefeldu, s sedmim mestom dosegla lep rezultat. Čeprav so dogodki glede zastavonoše v zadnjih dneh malce vplivali name, hočeš, nočeš se te to dotakne in slabše spiš. Čeprav se nisem najbolje počutila, sem prišla do te uvrstitve, kar je dokaz, da je forma v redu. Zdaj me čaka še nekaj dni treninga in upam, da v glavni del sezone pridem čim bolje pripravljena,« je razmišljala 32-letna Besničanka. Torej, upati je, da bo svoj tekmovalni bes, v zadnjih sezonah je imela kar nekaj tudi zdravstvenih in vodstvenih težav, sprostila na južnokorejskem snegu. »Trenutno ne vem, v katerih in v koliko preizkušnjah bom na olimpijadi sploh nastopila. Vem pa, da bom na tistih tekmah, na katerih bom startala, vedela, kako se jih lotiti, treba je biti čim bolj sproščen in osredotočen na vse stvari, ki so pomembne. Upajmo, da bodo rezultati temu primerni. Preizkušnja na razdalji, 10 km v prostem slogu, pa je gotovo tekma, na kateri se da dobro odteči. Ne bom omenjala medalj, a dalo bi se narediti lep rezultat, ki ga na takšni razdalji že dolgo nisem. Da se na svoj način lotiš tudi takšne tekme, je zagotovo tudi motiv. Je pa tako, tekem je več, na kateri koli bom startala, se jo je treba lotiti na pravi način, in če je pristop pravi, je tudi rezultat lahko lep,« je nadaljevala. »V zadnjem letu sem večkrat slišala: ’U, zdaj na olimpijado pa greš po novo medaljo, srebrno ali zlato.’ A ni tako preprosto, kot se morebiti sliši. Žal se pri nas tehnika teka vsaka štiri leta zamenja, v Sočiju sem vedela, da je to tista edina moja priložnost za posamično odličje. V sprintu v klasični tehniki imata možnost za medaljo tako Anamarija Lampič kot Katja Višnar, tudi v ekipnem sprintu lahko sestavimo zelo močan dvojec. Vsi vemo, da so velike tekme polne presenečenj, preprosto je možno vse. Potreben bo tudi kanček sreče, ki si ga vsak športnik želi in ga potrebuje,« si Vesna Fabjan želi, da se azijske okoliščine zlijejo v žlahtno notranjeumirjeni budistični športni jaz.