Fabijan Cipot je z Batigolom služil denar in igral tenis (FOTO)
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant Fabijan Cipot je bil eden od pionirjev širjenja nogometnega znanja na Arabski polotok. Pred 19 leti je Prekmurec in otrok Mure iz Maribora prestopil v Katar, kjer je ostal poltretje leto in dodobra spoznal državo, kulturne navade in tudi športne ambicije majhne, a vplivne arabske države, ki se prav z nogometom z debelimi črkami zapisuje na svetovni zemljevid.
Prekmurec ne bo le napol spremljal največjega športnega spektakla, za katerega je prepričan, da tudi ne bo »tam neki dogodek«. V Katarju je igral za dva največja kluba, pol leta za Al-Sadd in dve leti za Al-Arabi. »Že takrat je bila na vsakem koraku vidna želja za nogometnim in športnim razvojem sploh. Vsepovsod so bila gradbišča, gradili so se stadioni in drugi objekti, domala celotna infrastruktura države se je prenavljala ali postavljala na novo. V mojem obdobju so zgradili dva stadiona, nacionalni z imenitno akademijo se je še gradil,« je povedal 46-letni Fabijan Cipot. Katarski nogometni načrti imajo dolgo brado.
»Sočasno z gradbenimi vlaganji so vlagali tudi v znanje. V Katar so vabili slovita igralska imena, resda so bili z eno nogo v pokoju, in trenerje. Špancev je bilo že takrat zelo veliko. Katarci so me prepričali s tem, ker niso delali za danes, temveč za jutri, za 10 let let naprej,« je z izbranimi besedami govoril o gostiteljici mundiala. Cipot je bil v Katarju del zvezdniške nogometne družine, pri najslavnejšem in najuspešnejšem Al-Saddu je bil nekaj časa soigralec slavnega Brazilca Romaria, pri Al-Arabiju, tretjem po rangu med klubi, je prijateljeval tudi z odličnim strelcem Gabrielom Batistuto. Spomini na druženje z vsemi zvezdniki so še zdaj zelo sveži.
Igral z Romariem in Batistuto
»Z Romariem sva skupaj igrala tri, štiri tekme, ni ga bilo veliko videti, a se je tudi hitro poslovil, ker se je sprl s takratnim trenerjem, Hrvatom Luko Peruzovićem. Tam so bili še brata de Boer, Nemca Steffan Effenberg, zelo prijeten možakar, in Mario Basler, Francoz Marcel Desaily, Argentinec Claudio Caniggia in tudi Pep Guardiola. Vsi so prav normalni fantje. Nismo se mogli izogniti drug drugemu, večina nas je živela v ograjeni in nadzorovani soseski za tujce. Še prej sem kratek čas bival v hotelu. Vse je bilo korektno, denar nikoli ni bil težava. Zame je bila to lepa izkušnja, a je res, da veliko igralcev ni zdržalo,« ima za debelo knjigo prigod Cipot, ki se je razgovoril o Batistuti.
»Krasen fant je. Nesebično mi je pomagal, ko sem staknil poškodbo. Takoj mi je ponudil pomoč, ob sebi je imel vselej fizioterapevta, ki je skrbel zanj, potem mi ga je kar 'posodil'. Bil je tudi velik ljubitelj tenisa. Jaz ga takrat že dolgo nisem igral, vendar sem zaradi njega znova prijel za lopar. Zaradi hude vročine sva že zjutraj, ob šestih, sedmih, igrala teniške partije. Premočan je bil zame,« ima le prijetne spomine na zvezdnike, ki so šli skozi nenavaden tekmovalni režim. In za koga bo držal pesti na mundialu, morda za Argentince zaradi Batistute? »Ne, ne. Sem nikogaršnji navijač. Navijam za najboljšega. Kdor koli pač bo zmagovalec,« se je Cipot postavil v nevtralno vlogo.
