Z veseljem bo zastopal Evropo

LJUBLJANA – Potem ko je Adrian Gomboc konec aprila v Tel Avivu z osvojitvijo naslova evropskega prvaka v kategoriji do 66 kg več kot uspešno opravil s prvim letošnjim tekmovalnim vrhuncem v judu, bo poskušal v petek postaviti piko na i še na največjem turnirju sezone – svetovnem prvenstvu v Bakuju (z nagradnim skladom milijon dolarjev). Izvrstni prekmurski borec na začasnem delu v Ljubljani namreč tudi v Azerbajdžanu meri visoko. »Z nedavnih močnih priprav v Nemčiji sem se vrnil precej utrujen. A nato sem se iz dneva v dan počutil bolje, kar je okrepilo mojo samozavest. Mislim, da sem na pravi poti. Kot vedno imam visoka pričakovanja. Upam, da bom imel naporen dan z veliko borbami, saj bi to pomenilo, da bi se prebil daleč,« si je pred odhodom v deželo ognja zaželel Gomboc in pribil, da kot vsak vrhunski športnik tudi sam sanja o enem od prvih treh mest. »Ne skrivam, da je moj cilj kolajna. A bolj kot z njo se obremenjujem s tekmeci, ki jih lahko dobim na žrebu, in tem, kaj vse moram narediti, da bom prikazal čim boljše borbe. Zavedam se, da se bom moral za uresničitev svojega cilja nadvse potruditi. V moji kategoriji je namreč okrog 20 judoistov sposobnih osvojiti odličja,« je pojasnil 23-letni as iz Rakičana pri Murski Soboti.

Gneča v boju za vrh

Kot največjega tekmeca je izpostavil sijajnega Japonca Hifumija Abeja, ki brani naslov svetovnega prvaka iz Budimpešte 2017, opozoril je na odlična Izraelca Tala Flickerja in Barucha Shmailova, med vročimi favoriti pa ni prezrl niti izkušenega Ukrajinca Georgija Zantarajo. »Neugodnih tekmecev je še nekaj, tako da bo v boju za najvišja mesta precejšnja gneča,« je napovedal judoist Bežigrada, ki se je na gnečo navadil že v Ljubljani, kamor se je decembra preselil iz Celja, kjer se je vrsto let učil od enega od najboljših trenerjev na svetu Marjana Fabjana. »Zagotovo je med življenjem v Celju in Ljubljani občutna razlika, v glavnem mestu je pač večja gneča tako na ulicah kot na cestah, obvoznica se začne ob pol osmih zapirati, večji je tudi hrup … Toda medtem sem se že navadil na to, vesel sem, da ne živim v središču mesta, da ni kakšnih šumov. Počutim se kot doma,« je poudaril Gomboc in glede sodelovanja s trenerjem Rokom Drakšičem, ki je konec lanskega leta prav tako iz kluba Z'dežele Sankaku prestopil k Bežigradu, dejal, da ohranjata prijateljski odnos. Ne sicer v dvorani, kajti tam se ve, da je Rok trener, Adrian pa tekmovalec. Na to, da je v Baku odpotoval kot evropski prvak, pa ne gleda kakor na dodatni pritisk. »Ne, z veseljem bom poskušal Evropo in Slovenijo zastopati v najlepši luči,« je sklenil Gomboc.