NOGOMET

Veliki klubi nižajo plače, slovenske to še čaka

Objavljeno 25. marec 2020 07.59 | Posodobljeno 25. marec 2020 07.59 | Piše: Gorazd Nejedly

Prvi bodo krizo občutili nogometaši. Garancijski sklad delna rešitev.

Tudi najbolje plačane nogometaše v Sloveniji, med katerimi sta Marcos Tavares in Rok Kronaveter, bržkone čaka znižanje plače. FOTO: Tadej Regent
Pandemija koronavirusa na nogometnih klubih že pušča sledi. Zaradi izpada prihodkov so med žrtvami prav neposredni proizvajalci – igralci. Pri slovenskih klubih za zdaj še ni zatulil alarm.

Najbogatejših klubov v Evropi ni obšel prvi udarni val krize. Bayern, katerega proračun za plače prvega moštva znaša 336 milijonov evrov, je v dogovoru z igralci posegel po 20-odstotnem znižanju plač, Barcelona, ki za plače igralcev prve ekipe nameni kar pol milijarde evrov na leto, s čimer je na vrhu, je napovedala najmanj 10-odsotno klestenje plač. Juventus in večina italijanskih klubov načrtujeta 30-odstotno znižanje.
S tem se bodo slej ko prej soočili tudi slovenski prvoligaši, ki bodo imeli resda manj izpada prihodkov, ker niso odvisni od iztržkov od prodaje televizijskih pravic in vstopnic.
NZS o krizi
O tem, kako se bo opredelila do krize in morebitnih zapletov pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, je NZS zapisala naslednje: "NZS se zaveda položaja, v katerem se je znašel slovenski šport. Redno spremlja in proučuje razmere, vse z namenom priprave ustreznih ukrepov v skladu s svojimi pristojnostmi. Profesionalni nogomet in klubi so glede na učinke krize še posebno izpostavljeni. Skrb NZS so vse ravni nogometa, zato bo v skladu z zmožnostmi in pristojnostmi sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi bo omogočila nadaljnje delovanje in razvoj nogometa v Sloveniji. Verjamemo, da se bo poklicnih športnikov v interventnih ukrepih spomnila tudi država.«


Edini, ki se je javno izpostavil in nakazal, da bodo bržkone morali poseči po tem ukrepu, je bil Milan Mandarić, predsednik Olimpije. »Naši igralci vedo, da imajo visoke plače, in verjamem, da bi sprejeli dogovor o znižanju. Iz meseca v mesec bo slabše, ne bolje,« je dejal prvi mož zeleno-belih. Olimpijini stroški za plače igralcev, trenerjev in štipendije za igralce v mlajših kategorijah so približno štiri milijone evrov na leto.

Pri Olimpiji v teh dneh opravljajo pregled, koliko bi lahko znižanje plač omejilo posledice epidemije. Zavedajo se, da ne kaže metati vseh igralcev s plačilnega seznama v isti koš. Če bo dogovor sklenjen, bodo za nekatere posegi v plačo manj boleči.
 

Nogometaši so zaščiteni


Klubi imajo tako rekoč zavezane roke. Igralci imajo pogodbe, ki jih brez njihovega privoljenja ni mogoče spreminjati ali jih ne izpolnjevati. Ščitijo jih Svetovna nogometna zveza (FIifa), Evropska nogometna zveza (Uefa) in sindikat profesionalnih nogometašev (Fifpro), ki ima tudi v slovenskem (Spins) močnega partnerja.

Na začetku meseca sta se Fifa in Fifpro dogovorila o ustanovitvi garancijskega sklada, v katerega bo Fifa do leta 2022 vplačala kar 15 milijonov evrov. Namenjen je prav za denarno pomoč igralcem, ki jim klubi niso izpolnjevali pogodbenih obveznosti.

Lani so se tudi NZS, Spins in klubi dogovorili o ustanovitvi garancijskega sklada. Obe organizaciji sta v sklad prispevali po 50.000 evrov, klubi se bodo še opredelili do zneska. Spins je imel svoj garancijski sklad že od leta 2017. Vsi trije najpomembnejši deležniki v slovenskem nogometu se še niso usedli za mizo. Slej ko prej se bodo morali. 




Deli s prijatelji