V postelji pokal namesto lepe Anne

Ni jih malo med poznavalci bavarske metropole, ki zatrjujejo, da je avgust eden od najlepših mesecev v mestu. Utrip turistov je viden, vračajo se domorodci s počitnic, v znamenitih pivskih vrtovih je živahno, dnevi so še dovolj dolgi in začenja se nogometna sezona. A ta avgust je prav poseben. Münchenčanom bo ostal v spominu po Bayernovem 6. zmagoslavju doslej v prestižni ligi prvakov.

V običajnih razmerah bi bilo včeraj ob vrnitvi junakov lizbonskega finala po mestu zaznati rajanje, nogometaši bi se, kot veleva tradicija ob podobnih uspehih, predstavili množici privržencev na balkonu mestne hiše. Toda ukrepi proti širitvi zloveščega virusa so tudi zgodbo v nogometnem Münchnu zasukali po svoje, četudi proslavljanja po trgih, ulicah in gostinskih lokalih ob razpletu nedeljskega finala ni mogel ustaviti nihče.

Res pa je, da je bilo število na tradicionalnih zbirališčih omejeno, pred velikim zaslonom v Olimpijskem parku, kjer po navadi pripravijo 2000 sedežev za ogled nogometnih spektaklov, je bila tokrat le četrtina teh.
A kakor koli – pri največjem nemškem klubu so lahko spet ponosni na doseženo, tudi v tej nenavadni pomladi so se imenitno znašli in zabeležili dosežek, ki ga pred njimi ni še nihče. Od prvega dne do vključno nedeljskega finala so nanizali 11 zaporednih zmag!

Zlasti v Lizboni je bila podoba igre moštva trenerja Hansija Flicka zelo prepričljiva: tekma z Barcelono bo ob izidu 8:2 ostala zapisana na posebnih straneh nogometne zgodovine, sledila je gladka zmaga proti Lyonu (3:0), ki je pred tem denimo izločil Juventus in Manchester City, in nato še v finalu 1:0 z golom Kingsleyja Comana v boju proti francoskim prvakom iz Pariza z opevanim napadalnim dvojcem Neymar-Mbappé.

Veselje nekdanjih asov

Povrhu je imel Bayern v vratih izjemnega kapetana Manuela Neuerja, za mnoge najbolj kakovostnega čuvaja mreže na svetu. Skupaj z njim v obrambi sta bila Jerome Boateng in David Alaba z izkušnjami že iz zadnjega finala z münchensko zmago v ligi prvakov: pred sedmimi leti proti Dortmundu. Na Dunajčana Alabo so v naši severni soseščini upravičeno ponosni: drugič je na evropskem vrhu kot eden ključnih igralcev nemškega velikana. Münchensko moštvo v polju deluje čvrsto, uigrano, domiselno in telesno vzdržljivo.

Ohranja širok kader vrhunskih posameznikov, še vedno domači gen v osebi Thomasa Müllerja in obenem predstavlja novo paleto svojih asov, na katere so zdaj ponosni tudi njihovi predhodniki: Bastian Schweinsteiger, Philipp Lahm, Franck Ribery, Arjen Robben. Vsi omenjeni so bili akterji omenjenega finala 2013, pred včerajšnjo tekmo so v videosporočilih prenašali lepe želje sedanji Flickovi zasedbi, po koncu tekme pa zasuli družabna omrežja z besedami navdušenja in fotografijami veselja ...

Bavarci so se svoje šeste lovorike najboljših v Evropi veselili v hotelu na obrobju portugalskega glavnega mesta, niso izbrali vrveža kot tabora Barcelone in Atletica. Toda oboji so se hitro, že po četrtfinalu, poslovili od prizorišča. Nemški prvaki pa so na svoji poti vztrajali do konca in praznovali domala do vrnitve v domovino. Prvi strelec moštva Robert Lewandowski tokrat ob sebi, ko se je v jutranjih urah le odpravil v posteljo, ni imel svoje lepe Anne, prav tako Poljakinje in nekoč športnice iz sveta borilnih veščin. V njegovem objemu je bil takrat pokal zmagovalca. Ki si ga je tako želel pred sedmimi leti, a je bil član poražencev iz Dortmunda.