GIMNASTIKA

Teja Belak vesela in žalostna hkrati

Objavljeno 15. april 2019 10.25 | Posodobljeno 15. april 2019 10.25 | Piše: Saša Verčič
Najboljša slovenska telovadka na evropskem prvenstvu 8. na preskoku. Edino rešitev 24-letna Ljubljančanka vidi v še težjem drugem skoku.
Teja Belak je bila razočarana, ker zaradi težav z gležnjem ni mogla unovčiti zelo dobre pripravljenosti. FOTO: Roman Šipić
LJUBLJANA – Mešani občutki so prevevali najboljšo slovensko telovadko Tejo Belak po koncu evropskega prvenstva v Sczcecinu. Vesela je bila, da je premagala bolečino in kljub vsem težavam nastopila v finalu, a hkrati žalostna, ker se ji ni izšlo in je po padcu pri drugem skoku na preskoku zasedla osmo mesto. To je bila najboljša slovenska uvrstitev na prvenstvu – tako v moški kot v ženski konkurenci.
image
Teja Belak je bila razočarana, ker zaradi težav z gležnjem ni mogla unovčiti zelo dobre pripravljenosti. FOTO: Roman Šipić

Še nekaj minut pred tem, preden so telovadke stopile pred sodnice, Belakova ni vedela, ali bo nastopila ali ne. Bolečine v levem stopalu so bile sicer manjše kot dan poprej, a še vedno takšne, da ni mogla teči. Za hip je tako prevladala odločitev, da ne bo tekmovala, a jo je trener Andrej Mavrič le prepričal, da poskusi. Poslušala ga je, tudi zato, ker so začela delovati vsa protibolečinska sredstva, s katerimi so jo oskrbeli v ruskem in izraelskem taboru, fizioterapevt slednjega ji je tudi povil gleženj.

A celotno dogajanje je seveda pustilo posledice in že prvi skok je bil veliko slabši kot v kvalifikacijah, ko je bil tako rekoč popoln, saj je tokrat doskočila v počep in naredila korak nazaj. Ker je bilo s tem sanj o visoki uvrstitvi konec, se v drugo ni predstavila s težjim skokom, a je tudi pri lažjem padla.

»Zadovoljna, vesela sem, da sem sploh nastopila, hkrati pa razočarana, ker sem bila tako dobro pripravljena, a ni šlo, bolečina je bila prehuda,« je o finalnem nastopu dejala Belakova in premlevala, da bi bilo bolje, če bi v kvalifikacijah nastopila z lažjim drugim skokom, saj bi se še vedno prebila v finale, v tem pa bi nato poskusila na vso moč.
 

Težko je, ko si tako blizu


»Če bi ponovila kvalifikacijska skoka, bi bila na robu kolajne, saj je bila prav ocena, ki sem jo dobila v četrtek, dovolj za bron.
Verjetno ga sicer ne bi dobila glede na to, iz katerih držav so bile glavne tekmice, a zares je težko, ko vidiš, da si tako blizu, da si dovolj dober, pa ti vedno znova nekaj prepreči, da bi unovčil pripravljenost,« razmišlja 24-letna Ljubljančanka, pri kateri je drugi kvalifikacijski skok sprožil natančno tisto, česar se je najbolj bala.

Namreč vnetje burzitisa, ki je bilo zgolj vprašanje časa, ker ima po artroskopiji premalo gibljiv gleženj. Temu se je doslej uspešno izogibala s prilagojenimi doskoki, pri težjem skoku pa ni šlo več, sile so bile prevelike in zgodilo se je, kar se je. Zato tudi članica Zelene jame razmišlja, da bi dodatno okrepila drugi skok, mu dodala še pol obrata (to zviša izhodiščno oceno za štiri desetinke točke), kar pomeni, da bi doskočila obrnjena stran od konja. Načeloma je to težje, a njej veliko bolj ustreza.

»Menim, da je to edina možnost. To je sicer eden najtežjih skokov, izvaja ga le nekaj telovadk na svetu, a ne zdi se mi nemogoče. Sem dovolj eksplozivna, doskok je v drugo stran. Če bi le lahko normalno dlje vadila, česar pa seveda nikoli ne morem. Gimnastika se tako ali tako razvija in v vsakem primeru bodo potrebni boljši skoki. S kvalifikacijskima bi pred nekaj leti osvojila zlato kolajno, zdaj najbrž ne bi bila med trojico,« pravi Belakova, ki jo vrhunec sezone čaka oktobra s kvalifikacijskim SP za OI 2020.

V Stuttgartu si želi nastopiti v mnogoboju, saj se le tako lahko prebije v Tokio, a ji bolečine v kolku, s katerimi se sooča že pol leta, preprečuje vadbo na gredi in parterju. 
Deli s prijatelji