Slovenske besede niso za javnost

CELJE – Rokometaše Celja Pivovarne Laško v boju za osmino finala lige prvakov v skupini B čakata še dve srečanji. Jutri se bodo v Zlatorogu ob 17. uri pomerili z evropskim velikanom Paris Saint-Germainom, ki ima desetkrat večji proračun od Celja, v zadnjem krogu pa naslednjo nedeljo gostujejo pri danskem Skjernu. Varovanci trenerja Tomaža Ocvirka so v nezavidljivem položaju, zaradi ugodnejšega razporeda tekmecev potrebujejo dve zmagi in štiri točke, pa niti to morda, če bodo rivali dobili svoje ključne dvoboje, ne bo dovolj za uvrstitev v končnico elitnega tekmovanja. Pri doseganju tega načrta bodo imeli v celjskih vrstah tudi pomoč francoskega zvezdnika Williama Accambraya, ki bo jutri mrežo rešetal prav proti svojim nekdanjim soigralcem iz Pariza. Redki so se tako hitro prikupili celjski publiki kot 30-letni Francoz, s tribun je vselej slišati: "Vili, Vili!" Tudi Williamu to ustreza. "Godi mi, ker so me hitro vzeli za svojega. Očitno opazijo, da se trudim za grb, navijačev pač ne moreš pretentati,« pravi Accambray, ki je v knežjem mestu našel odskočno desko, potem ko je leto in pol izgubil zaradi poškodbe. »Zame je bil prihod v Celje zadetek v polno. Poleg tega sem spoznal še eno deželo, Celje in Slovenija sta me navdušila. Naučil sem se nekaj vaših besed, a jih večina ni za javnost,« se je sočne balkanske retorike že navzel svetlolasec, čigar izklesano telo je bogato s poslikavami.

Atletski starši

S Francijo je osvojil vse, kar se je dalo na velikih tekmovanjih. Z Montpellierom in PSG je devetkrat osvojil francosko prvenstvo, v ligi prvakov še nima končne krone. Postavni 194 cm visoki in 110 kg težki levi zunanji igralec je otrok športne, pravzaprav atletske družine. Oče je metal kladivo, mati disk, sestra kopje, brat je bil odbojkar. Da bi ostal v Celju, ni možnosti, večje od promila. Član Veszprema bo še eno sezono, vendar Madžari menda nanj ne računajo več in bi ga rade volje še enkrat posodili. Toda Celje, ki je manjši delež zanj kompenziralo s prodajo Boruta Mačkovška, bi moralo v tem primeru pokriti bistveno večji delež njegove plače, ki neuradno znaša prek 25.000 evrov na mesec. "Škoda, da se vedno zatakne pri denarju. Če bi se kje našel še kakšen bogat pokrovitelj, bi Celje lahko spet mešalo štrene pri vrhu,« je razmišljal William Accambray, ki je v celjskem klubu vse navdušil s prijaznostjo in profesionalnim pristopom.