KOLESARSTVO
Rogličev preskok dolg kot planiška velikanka
Slovenski šampion sklenil našo najbolj noro kolesarsko sezono doslej. Dirko po Lombardiji je 29-letni Zasavec končal na sedmem mestu.
Odpri galerijo
»V zasebnem življenju je zmaga leta očetovstvo, v športnem pa uspehi na tritedenskih dirkah,« je o izjemnem letu 2019 povedal Primož Roglič. FOTO: Primož Čerin
COMO – Za najboljše slovenske kolesarje je sezona 2019 končana. In to kakšna! Slovenci so letos slavili 34 zmag, od tega rekordnih 20 na dirkah svetovne serije. Kar 13-krat je kot najboljši ciljno črto prekolesaril Primož Roglič, trenutno najboljši kolesar na svetu. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu je uspel kakovostni preskok, dolg kot planiška velikanka.
V kolesarstvu je konkurenca tako močna in raznolika, da tudi največji šampioni ne morejo vedno zmagati. To je na lastni koži na svoji zadnji letošnji dirki po Lombardiji občutil tudi Roglič. Potem ko se je v zadnjih dveh tednih poigral s tekmeci na dirkah po Emiliji in Tre Valli Varesine, so se to pot vsi osredotočili nanj, kar je izkoristil Nizozemec Bauke Mollema, ki si je prikolesaril prvo zmago na eni od največjih enodnevnih dirk na svetu. Roglič je, ko je uvidel, da 1. mesto ne bo njegovo, popustil in končal na 7. mestu.
»Ker sem v minulem tednu slavil dve zmagi, so vsi najboljši dirkali proti meni, da ne bi spet zmagal. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi slovenski pregovor. Nas je bilo nekoliko več, a je Bauke, ki mu je treba priznati, da je bil na ta dan najboljši, izkoristil priložnost, ker so vsi drugi gledali mene,« je Zasavec, ki bo 29. t. m. dopolnil 30 let, ocenil zadnji letošnji nastop. Njegovo sezono je mogoče oceniti le s presežniki. Vrhunski je bil od februarja do oktobra.
Nanizal je zmage na enotedenskih dirkah po Združenih arabskih emiratih, Tirreno–Adriatico in po Romandiji. Nato je na Giru d'Italia startal kot prvi favorit, slavil dve etapni zmagi, končal pa na za Slovenijo zgodovinskem 3. mestu (prva uvrstitev našega kolesarja na oder za zmagovalce na eni od tritedenskih dirk).
Zanj je sledil tekmovalni premor, med katerim mu je življenjska sopotnica Lora Klinc povila prvorojenca Leva. Ko se je vrnil v karavano, je Rogla na dirki po Španiji še močneje udaril po mizi in slavil eno etapno zmago na poti do prepričljivega končnega slavja v Madridu, kjer smo bili priča uresničitvi naših kolesarskih sanj. Slovenija na odru za zmagovalce ni imela le zmagovalca, temveč tudi tretjeuvrščenega Tadeja Pogačarja, ki je v krstni sezoni med profesionalci s kar osmimi zmagami – dosegel jih je še pred 21. letom – tudi prestavljal mejnike slovenskega in svetovnega kolesarstva.
Kot da vse to še ni bilo dovolj, je manjšemu razočaranju na svetovnem prvenstvu (12. mesto Rogliča v vožnji na čas in 18. mesto Pogačarja v cestni dirki) sledil še jesenski Rogličev recital. Prvič, odkar je del karavane svetovne serije, je zmagal na enodnevnih preizkušnjah. Dobil je dve, v lovu na tretjo se mu ni izšlo.
»Želim postati zelo dober na enodnevnih dirkah, ki so tudi izjemno zanimive in privlačne zame, upam, da v prihodnosti zmagam na kateri od teh dirk. Po Vuelti nisem vedel, da lahko še naprej zmagujem. Prvič sem sezono tritedenskih dirk končal z dirko po Španiji, dobil sem nove izkušnje in tudi spoznanja, kako moje telo in forma delujeta do konca sezone,« Roglič po šestih letih med kolesarji še vedno spoznava sebe in svoje meje. Glede na to, da je leto, ki ga je začel na 12. mestu, končal na vrhu svetovne jakostne lestvice, je teh zelo malo.
»Nimam veliko besed o prvem mestu. Nisem meril na ta dosežek, moj glavni motiv je bil na vsaki dirki opraviti najbolje, kot lahko. Šel sem iz dirke v dirko in končujem prvi na lestvici,« je nadaljeval zgodbo o svojem norem letu 2019, v katerem se je zanj vse postavilo na pravo mesto. Zmagoval je, postal oče, podpisal novo pogodbo, ki mu bo pri ekipi Jumbo Visma do leta 2023 na sezono nanesla okoli tri milijone evrov.
»V zasebnem življenju je očetovstvo največja zmaga leta, to je bila moja velika želja. Po športni plati sem dosegel veliko izjemnih rezultatov, če zmage na enotedenskih dirkah na začetku sezone za nikogar niso bile presenečenje, pa mi bodo zelo lepi spomini ostali na tritedenske dirke,« je izpostavil Roglič.
»Primož je bil po Vuelti utrujen, zato nisem pričakoval, da mu bo šlo tako dobro na zadnjih preizkušnjah, to je dober znak za prihodnost. Še vedno nas preseneča, nismo še videli njegovih najboljših predstav,« je dejal športni direktor Rogličeve nizozemske ekipe Griescha Niermann. Na vprašanje, ali je že znano, na katero tritedensko dirko se bo slovenski as osredotočil prihodnje leto, pa odgovoril: »Giro ali Tour? Morda pa lahko zmaga na obeh.«
Da bi bil nekoč tega sposoben, je že spomladi dejal Primož Čerin, nekdanji poklicni kolesar, ki Rogliču tudi svetuje pri prodoru na svetovni vrh. Ob vprašanju, kdaj je nazadnje videl na delu tako raznovrstnega kolesarja, kot je Roglič, je moral dobro razmisliti. »Treba se je vrniti v 80. leta minulega stoletja, Bernard Hinault in Greg LeMond sta bila zadnja, ki sta bila sposobna zmagati na tritedenski dirki, kronometru in enodnevni dirki, predvsem pa sta bila tako kot Primož sposobna priti na start z jasnim ciljem – zmagati. To je ogromna kakovost, da imamo takšnega tekmovalca, je nekaj neverjetnega, všeč mi je, da sem to doživel,« je sklenil Čerin.
V kolesarstvu je konkurenca tako močna in raznolika, da tudi največji šampioni ne morejo vedno zmagati. To je na lastni koži na svoji zadnji letošnji dirki po Lombardiji občutil tudi Roglič. Potem ko se je v zadnjih dveh tednih poigral s tekmeci na dirkah po Emiliji in Tre Valli Varesine, so se to pot vsi osredotočili nanj, kar je izkoristil Nizozemec Bauke Mollema, ki si je prikolesaril prvo zmago na eni od največjih enodnevnih dirk na svetu. Roglič je, ko je uvidel, da 1. mesto ne bo njegovo, popustil in končal na 7. mestu.
»Ker sem v minulem tednu slavil dve zmagi, so vsi najboljši dirkali proti meni, da ne bi spet zmagal. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi slovenski pregovor. Nas je bilo nekoliko več, a je Bauke, ki mu je treba priznati, da je bil na ta dan najboljši, izkoristil priložnost, ker so vsi drugi gledali mene,« je Zasavec, ki bo 29. t. m. dopolnil 30 let, ocenil zadnji letošnji nastop. Njegovo sezono je mogoče oceniti le s presežniki. Vrhunski je bil od februarja do oktobra.
Nanizal je zmage na enotedenskih dirkah po Združenih arabskih emiratih, Tirreno–Adriatico in po Romandiji. Nato je na Giru d'Italia startal kot prvi favorit, slavil dve etapni zmagi, končal pa na za Slovenijo zgodovinskem 3. mestu (prva uvrstitev našega kolesarja na oder za zmagovalce na eni od tritedenskih dirk).
Rojstvo, zmaga, pogodba
Zanj je sledil tekmovalni premor, med katerim mu je življenjska sopotnica Lora Klinc povila prvorojenca Leva. Ko se je vrnil v karavano, je Rogla na dirki po Španiji še močneje udaril po mizi in slavil eno etapno zmago na poti do prepričljivega končnega slavja v Madridu, kjer smo bili priča uresničitvi naših kolesarskih sanj. Slovenija na odru za zmagovalce ni imela le zmagovalca, temveč tudi tretjeuvrščenega Tadeja Pogačarja, ki je v krstni sezoni med profesionalci s kar osmimi zmagami – dosegel jih je še pred 21. letom – tudi prestavljal mejnike slovenskega in svetovnega kolesarstva.
Kot da vse to še ni bilo dovolj, je manjšemu razočaranju na svetovnem prvenstvu (12. mesto Rogliča v vožnji na čas in 18. mesto Pogačarja v cestni dirki) sledil še jesenski Rogličev recital. Prvič, odkar je del karavane svetovne serije, je zmagal na enodnevnih preizkušnjah. Dobil je dve, v lovu na tretjo se mu ni izšlo.
»Želim postati zelo dober na enodnevnih dirkah, ki so tudi izjemno zanimive in privlačne zame, upam, da v prihodnosti zmagam na kateri od teh dirk. Po Vuelti nisem vedel, da lahko še naprej zmagujem. Prvič sem sezono tritedenskih dirk končal z dirko po Španiji, dobil sem nove izkušnje in tudi spoznanja, kako moje telo in forma delujeta do konca sezone,« Roglič po šestih letih med kolesarji še vedno spoznava sebe in svoje meje. Glede na to, da je leto, ki ga je začel na 12. mestu, končal na vrhu svetovne jakostne lestvice, je teh zelo malo.
»Nimam veliko besed o prvem mestu. Nisem meril na ta dosežek, moj glavni motiv je bil na vsaki dirki opraviti najbolje, kot lahko. Šel sem iz dirke v dirko in končujem prvi na lestvici,« je nadaljeval zgodbo o svojem norem letu 2019, v katerem se je zanj vse postavilo na pravo mesto. Zmagoval je, postal oče, podpisal novo pogodbo, ki mu bo pri ekipi Jumbo Visma do leta 2023 na sezono nanesla okoli tri milijone evrov.
»V zasebnem življenju je očetovstvo največja zmaga leta, to je bila moja velika želja. Po športni plati sem dosegel veliko izjemnih rezultatov, če zmage na enotedenskih dirkah na začetku sezone za nikogar niso bile presenečenje, pa mi bodo zelo lepi spomini ostali na tritedenske dirke,« je izpostavil Roglič.
Giro ali Tour? Zakaj ne oba?
»Primož je bil po Vuelti utrujen, zato nisem pričakoval, da mu bo šlo tako dobro na zadnjih preizkušnjah, to je dober znak za prihodnost. Še vedno nas preseneča, nismo še videli njegovih najboljših predstav,« je dejal športni direktor Rogličeve nizozemske ekipe Griescha Niermann. Na vprašanje, ali je že znano, na katero tritedensko dirko se bo slovenski as osredotočil prihodnje leto, pa odgovoril: »Giro ali Tour? Morda pa lahko zmaga na obeh.«
Da bi bil nekoč tega sposoben, je že spomladi dejal Primož Čerin, nekdanji poklicni kolesar, ki Rogliču tudi svetuje pri prodoru na svetovni vrh. Ob vprašanju, kdaj je nazadnje videl na delu tako raznovrstnega kolesarja, kot je Roglič, je moral dobro razmisliti. »Treba se je vrniti v 80. leta minulega stoletja, Bernard Hinault in Greg LeMond sta bila zadnja, ki sta bila sposobna zmagati na tritedenski dirki, kronometru in enodnevni dirki, predvsem pa sta bila tako kot Primož sposobna priti na start z jasnim ciljem – zmagati. To je ogromna kakovost, da imamo takšnega tekmovalca, je nekaj neverjetnega, všeč mi je, da sem to doživel,« je sklenil Čerin.
