BOKS
Prva slovenska boksarka s šampionskim pasom WBC
Ema Kozin prepričljivo po točkah ugnala izkušeno Urugvajko Chris Namus. Vsem dvomljivcem je dokazala, da si zasluži vse te uspehe.
Odpri galerijo
Ema Kozin si je v blestečem slogu priboksala prestižni naslov. FOTO: Miha Šimnovec
Slovenska boksarska princeska Ema Kozin (20 zmag, 10 s k. o., 1 neodločen izid, brez poraza) je spisala novo zlato poglavje v zgodovini boksa. Potem ko je pred tremi leti postala najmlajša profesionalna svetovna prvakinja, je predvčerajšnjim, ko je na Bavarskem po točkah s 97:93, 98:92 in 97:93 ugnala izkušeno Urugvajko Chris Namus (25 zmag, 8 s k. o., 6 porazov), postala še prva Slovenka s šampionskim pasom združenja WBC, ki v boksu uživa največjo veljavo. Ob tem se je 21-letna šampionka iz Šmartnega ob Savi domov vrnila še z lovorikama najboljše na svetu v srednji kategoriji po različicah WBF in WIBA.
Kako ste videli dvoboj?
»Borba je bila naporna in še zdaleč ni vse teklo gladko. Toda z natančnimi udarci, s katerimi sem ji večkrat pretresla glavo, sem dobila dodatno energijo. Iz runde v rundo sem bolj uživala in čedalje močneje čutila, da se bližam trenutku, ko mi bo sodnik v znak zmage dvignil roko. A sem morala ostati do konca zbrana, še naprej poslušati trenerja in slediti zastavljeni taktiki, ki se je na moje veliko veselje izšla po načrtih.«
Toda začelo se ni najbolje, saj vam prireditelji za prihod v ring niso zaigrali želene pesmi T.H.O.R. od Siddharte.
»Trener Rudi (Pavlin) me je že pred dnevi opozoril, naj se ne vznemirjam, če mi ne bodo zavrteli prave pesmi. In res sem bila nato tako osredotočena, da sem pred sabo videla le začetek dvoboja, s katerim sem imela – kot že večkrat prej v uvodnih rundah – določene težave. Znova sem startala preveč previdno in tekmici dovolila, da je začela narekovati ritem, namesto da bi sama takoj prevzela pobudo v svoje pesti. Ko sem po nekaj minutah pridobila zaupanje vase, je bilo vse takoj lažje.«
Na obrazu se vam nič ne pozna, da ste imeli pravkar 10-rundni dvoboj. Ste sploh prejeli kakšen močnejši udarec?
»V 9. rundi me je enkrat dobro zadela pod rebra ter mi za trenutek vzela sapo in tudi nekaj energije. Takrat sem si rekla: 'Pametno preživi še to rundo in zmage ti nihče več ne bo vzel.'«
Zdaj ste res na svetovnem vrhu, kajti zveza WBC velja za najuglednejšo v profesionalnem boksu.
»O tem šampionskem pasu sem dolgo sanjala, zdaj sem ga tudi osvojila. Verjetno se bom še nekaj noči zbujala in se ga hodila dotikat, da bom preverila, ali je vse to res.«
Dodatno motivacijo so vam verjetno dali tudi kritiki, ki so se vas lotili po lanski zmagi nad Švedinjo Mario Lindberg, kajne?
»Vedno se bodo našli ljudje, ki te bodo kritizirali. Jasno mi je, da nikoli ne moreš ustreči vsem. Vem, da pred letom dni v Stožicah nisem boksala tako, kot znam, a vseeno menim, da sem bila boljša in da sem Lindbergovi zadala več čistejših udarcev kot ona meni. Zaradi tega so me določeni komentarji res prizadeli. A sem tisto borbo hitro pozabila in začela gledati naprej, s preteklostjo se nisem želela obremenjevati. Najpozneje zdaj sem dvomljivcem dokazala, da si zaslužim vse te uspehe in da bi bili lahko ponosni, namesto da me kritizirajo.«
Glede na mladost imate verjetno še nekaj rezerve.
»Zadovoljna sem z napredkom, izboljšala sem se na več področjih, z Rudijem in Redžom Ljutićem smo odlično zastavili delo in nadejam se, da bomo nadaljevali v takšnem slogu in izčrpali moje rezerve. Obema sem izjemno hvaležna, Redžu za treninge, Rudiju pa za vse. Če ne bi bilo njega, mene sploh ne bi bilo v boksu.«
Kot nam je omenil Pavlin, vam bo dal nekaj dni prosto. Kako jih boste preživeli?
»Ker smo imeli zaradi dveh preložitev dvoboja z Namusovo izjemno dolge priprave, nam bo počitek vsem dobro del. A bo treba že kmalu spet zavihati rokave in začeti vzdrževati telesno pripravljenost.«
Ali že pogledujete naprej?
»Verjamem, da se mi bodo odprla kakšna vrata, kar zadeva pokrovitelje in seveda nadaljnje odmevne dvoboje. Še kar nekaj zanimivih imen je, s katerimi bi se rada pomerila.«
V mislih imate verjetno Američanko Claresso Shields in Nemko Christino Hammer.
»Da, toda onstran Atlantika je še nekaj zanimivih boksark.«
Kam boste dali prestižni šampionski pas združenja WBC?
»Najprej ga bom imela kar na mizi, da ga bom imela ves čas pred očmi. Potem pa ga bom postavila v vitrino, na častno mesto, na najvišjo polico.«
Kako ste videli dvoboj?
»Borba je bila naporna in še zdaleč ni vse teklo gladko. Toda z natančnimi udarci, s katerimi sem ji večkrat pretresla glavo, sem dobila dodatno energijo. Iz runde v rundo sem bolj uživala in čedalje močneje čutila, da se bližam trenutku, ko mi bo sodnik v znak zmage dvignil roko. A sem morala ostati do konca zbrana, še naprej poslušati trenerja in slediti zastavljeni taktiki, ki se je na moje veliko veselje izšla po načrtih.«
Toda začelo se ni najbolje, saj vam prireditelji za prihod v ring niso zaigrali želene pesmi T.H.O.R. od Siddharte.
»Trener Rudi (Pavlin) me je že pred dnevi opozoril, naj se ne vznemirjam, če mi ne bodo zavrteli prave pesmi. In res sem bila nato tako osredotočena, da sem pred sabo videla le začetek dvoboja, s katerim sem imela – kot že večkrat prej v uvodnih rundah – določene težave. Znova sem startala preveč previdno in tekmici dovolila, da je začela narekovati ritem, namesto da bi sama takoj prevzela pobudo v svoje pesti. Ko sem po nekaj minutah pridobila zaupanje vase, je bilo vse takoj lažje.«
Na obrazu se vam nič ne pozna, da ste imeli pravkar 10-rundni dvoboj. Ste sploh prejeli kakšen močnejši udarec?
»V 9. rundi me je enkrat dobro zadela pod rebra ter mi za trenutek vzela sapo in tudi nekaj energije. Takrat sem si rekla: 'Pametno preživi še to rundo in zmage ti nihče več ne bo vzel.'«
Zdaj ste res na svetovnem vrhu, kajti zveza WBC velja za najuglednejšo v profesionalnem boksu.
»O tem šampionskem pasu sem dolgo sanjala, zdaj sem ga tudi osvojila. Verjetno se bom še nekaj noči zbujala in se ga hodila dotikat, da bom preverila, ali je vse to res.«
Dodatno motivacijo so vam verjetno dali tudi kritiki, ki so se vas lotili po lanski zmagi nad Švedinjo Mario Lindberg, kajne?
»Vedno se bodo našli ljudje, ki te bodo kritizirali. Jasno mi je, da nikoli ne moreš ustreči vsem. Vem, da pred letom dni v Stožicah nisem boksala tako, kot znam, a vseeno menim, da sem bila boljša in da sem Lindbergovi zadala več čistejših udarcev kot ona meni. Zaradi tega so me določeni komentarji res prizadeli. A sem tisto borbo hitro pozabila in začela gledati naprej, s preteklostjo se nisem želela obremenjevati. Najpozneje zdaj sem dvomljivcem dokazala, da si zaslužim vse te uspehe in da bi bili lahko ponosni, namesto da me kritizirajo.«
Glede na mladost imate verjetno še nekaj rezerve.
»Zadovoljna sem z napredkom, izboljšala sem se na več področjih, z Rudijem in Redžom Ljutićem smo odlično zastavili delo in nadejam se, da bomo nadaljevali v takšnem slogu in izčrpali moje rezerve. Obema sem izjemno hvaležna, Redžu za treninge, Rudiju pa za vse. Če ne bi bilo njega, mene sploh ne bi bilo v boksu.«
Kot nam je omenil Pavlin, vam bo dal nekaj dni prosto. Kako jih boste preživeli?
»Ker smo imeli zaradi dveh preložitev dvoboja z Namusovo izjemno dolge priprave, nam bo počitek vsem dobro del. A bo treba že kmalu spet zavihati rokave in začeti vzdrževati telesno pripravljenost.«
Ali že pogledujete naprej?
»Verjamem, da se mi bodo odprla kakšna vrata, kar zadeva pokrovitelje in seveda nadaljnje odmevne dvoboje. Še kar nekaj zanimivih imen je, s katerimi bi se rada pomerila.«
V mislih imate verjetno Američanko Claresso Shields in Nemko Christino Hammer.
»Da, toda onstran Atlantika je še nekaj zanimivih boksark.«
Kam boste dali prestižni šampionski pas združenja WBC?
»Najprej ga bom imela kar na mizi, da ga bom imela ves čas pred očmi. Potem pa ga bom postavila v vitrino, na častno mesto, na najvišjo polico.«
