Po treh mesecih končno na kavo
Slovenska rokometašica Ana Gros se bo v petek vrnila domov iz Francije. Na F4 lige prvakinj utegne njen Brest priti brez ene same tekme.
Odpri galerijo
Ana Gros je kapetanka in najboljša strelka slovenske reprezentance. FOTO: Jure Eržen
Če ne bi ene zadnjih tekem v tej nesrečni sezoni odigrala pri nekdanjem klubu Krimu Mercatorju, bi imela najboljša slovenska rokometašica Ana Gros še malo več domotožja med karanteno v Brestu. Ta se je zdaj končala, a ukrepi zaradi pandemije koronavirusa so še vedno strogi. Devetindvajsetletna športnica naj bi se v petek vrnila domov, kjer bo lahko končno popila kavo na terasi kakšnega velenjskega lokala.
»Čakali smo odločitev, ali bomo spet vadili ali ne. Ker to še lep čas ne bo dovoljeno, so nam v klubu prižgali zeleno luč, da gremo lahko domov,« je dejala Grosova in dodala, da je bila karantena v Franciji precej bolj stroga kot pri nas. »Če si hotel ven, si moral imeti papir, s katerim bi dokazal, kdaj in zakaj si zapustil stanovanje. Ven si lahko šel le za nakup hrane, k zdravniku ali v službo. Za eno uro na dan si lahko šel v naravo, a na aplikaciji si moral izpolniti, kdaj greš. Restavracije in bari naj bi se odprli šele julija,« je pojasnila levoroka strelka, a ji med štirimi stenami ni bilo hudega: »Veliko časa sem imela za študij, ker nisem imela več izgovorov. Vadila sem, kolikor sem lahko. Nekaj uteži sem si prinesla iz klubskega fitnesa. Tekala sem, sicer pa kuhanje, čiščenje, pospravljanje. Klasika. Lažje je bilo tudi, ker je bil z mano fant.«
Načrt vrnitve je takšen: letalo Pariz–Frankfurt, Frankfurt–Zagreb, taksi do meje, kjer jo bo pričakal brat in jo odpeljal v Velenje. »Veselim se, kar dolgo nisem videla družine in prijateljev,« pove Ana, ki si obeta, da bo za njo čez čas prišel tudi fant, kubanski rokometaš, ki prav tako igra v Franciji. EHF se je odločila, da bo F4 lige prvakinj na začetku septembra v Budimpešti. Če pred tem ne bo mogoče odigrati četrtfinala, v katerem bi se Brest meril z Rostovom, bodo tam Brest, Metz, Gyor in Esbjerg. »To je še daleč, nihče ne ve, kaj bo. Francoska liga naj bi se začela šele sredi septembra. Če bo prej F4, bo to pomenilo, da bomo prišle brez ene odigrane tekme. Težko si predstavljam, kako bi bilo to videti. Za nas bi bilo bolje, če bi obveljal rezervni oktobrski termin,« meni Grosova, tretja strelka LP z 78 goli.
Neigranje rokometa je ne bo kaj dosti udarilo po žepu. »V Franciji imajo za športnike res lepo urejeno. Vsi smo v programu chômage, to je delna brezposelnost, država jamči izplačilo 84 odstotkov pogodbe. Tu ni mogoče rezati plač, kot je to pri nas in drugod,« je razložila kapetanka naše reprezentance.
Slednji se decembra v Skandinaviji obeta peti zaporedni nastop na velikem tekmovanju: »Nekje sem prebrala, da prvenstva morda sploh ne bo, saj bi lahko prepoved javnega zbiranja veljala celo do prihodnjega leta. To se seveda lahko obrne, vsaj upam na to.« Zdaj se 186 cm visoka igralka ukvarja s kratkoročnejšimi cilji. »Fino bo, ker bom lahko v Sloveniji šla vsaj na kavo, kar pogrešam že kakšne tri mesece. Učiti se moram veliko, ker imam junija izpite,« je razkrila študentka fakultete za turizem v Brežicah.
»Čakali smo odločitev, ali bomo spet vadili ali ne. Ker to še lep čas ne bo dovoljeno, so nam v klubu prižgali zeleno luč, da gremo lahko domov,« je dejala Grosova in dodala, da je bila karantena v Franciji precej bolj stroga kot pri nas. »Če si hotel ven, si moral imeti papir, s katerim bi dokazal, kdaj in zakaj si zapustil stanovanje. Ven si lahko šel le za nakup hrane, k zdravniku ali v službo. Za eno uro na dan si lahko šel v naravo, a na aplikaciji si moral izpolniti, kdaj greš. Restavracije in bari naj bi se odprli šele julija,« je pojasnila levoroka strelka, a ji med štirimi stenami ni bilo hudega: »Veliko časa sem imela za študij, ker nisem imela več izgovorov. Vadila sem, kolikor sem lahko. Nekaj uteži sem si prinesla iz klubskega fitnesa. Tekala sem, sicer pa kuhanje, čiščenje, pospravljanje. Klasika. Lažje je bilo tudi, ker je bil z mano fant.«
Načrt vrnitve je takšen: letalo Pariz–Frankfurt, Frankfurt–Zagreb, taksi do meje, kjer jo bo pričakal brat in jo odpeljal v Velenje. »Veselim se, kar dolgo nisem videla družine in prijateljev,« pove Ana, ki si obeta, da bo za njo čez čas prišel tudi fant, kubanski rokometaš, ki prav tako igra v Franciji. EHF se je odločila, da bo F4 lige prvakinj na začetku septembra v Budimpešti. Če pred tem ne bo mogoče odigrati četrtfinala, v katerem bi se Brest meril z Rostovom, bodo tam Brest, Metz, Gyor in Esbjerg. »To je še daleč, nihče ne ve, kaj bo. Francoska liga naj bi se začela šele sredi septembra. Če bo prej F4, bo to pomenilo, da bomo prišle brez ene odigrane tekme. Težko si predstavljam, kako bi bilo to videti. Za nas bi bilo bolje, če bi obveljal rezervni oktobrski termin,« meni Grosova, tretja strelka LP z 78 goli.
Vprašljivo tudi EP?
Neigranje rokometa je ne bo kaj dosti udarilo po žepu. »V Franciji imajo za športnike res lepo urejeno. Vsi smo v programu chômage, to je delna brezposelnost, država jamči izplačilo 84 odstotkov pogodbe. Tu ni mogoče rezati plač, kot je to pri nas in drugod,« je razložila kapetanka naše reprezentance.
Slednji se decembra v Skandinaviji obeta peti zaporedni nastop na velikem tekmovanju: »Nekje sem prebrala, da prvenstva morda sploh ne bo, saj bi lahko prepoved javnega zbiranja veljala celo do prihodnjega leta. To se seveda lahko obrne, vsaj upam na to.« Zdaj se 186 cm visoka igralka ukvarja s kratkoročnejšimi cilji. »Fino bo, ker bom lahko v Sloveniji šla vsaj na kavo, kar pogrešam že kakšne tri mesece. Učiti se moram veliko, ker imam junija izpite,« je razkrila študentka fakultete za turizem v Brežicah.
