Opazovalec Julian Simon v iskanju stotink

Ko so v konkurenci večkratni svetovni prvaki in zmagovalci dirk, postane iskanje nenehnega napredka in izboljšav obsesija. Dirkači motoGP trenirajo vsak dan, bdijo nad svojo prehrano in porabijo nešteto ur za pogovore o strategiji, taktiki, nastavitvah ter za pogovore s športnimi psihologi. Funkcija dirkačevega trenerja je sicer stara, a vedno bolj razširjena tudi v grand prixu. Skoraj vsaka ekipa ali dirkač ima svojega t. i. opazovalca ali spremljevalca, ki zagotavlja dodatne informacije.

V letu 2019 je Monster Energy Yamahin dirkač Maverick Viñales iskal spremembe tako v garaži (nov šef ekipe je Esteban Garcia) kot zunaj nje. V svoje vrste je pripeljal prijatelja in nekdanjega svetovnega prvaka Juliana Simona. Veteran s petnajstimi leti izkušenj, osmimi zmagami in več kot 25 uvrstitvami na stopničke je znan obraz v dirkaškem paddocku. Njegova prijaznost, miren značaj ter precizno poznavanje obrti so odlike, za katere 24-letni Viñales verjame, da bodo njemu in Yamahi pomagale pri njegovi poti na vrh. Kemija športne uspešnosti je na elitnem nivoju kompleksna in (po navadi) nestabilna: v večini je odvisna od tega, kako Viñales čuti in uporablja tisto, kar mu je ponujeno, ter kako se njegov karakter odziva na okolje, v katerem se znajde. Da bi bolje spoznali dinamiko njegovega dela, nam je Simon zaupal nekaj več o svoji vlogi.

Nenavadna, a pomembna vloga

»Ko sem še dirkal, nikoli nisem imel trenerja, a bi potreboval človeka z izkušnjami, ki bi me v določenih trenutkih na progi pravilno usmerjal; tako pri razumevanju motocikla kot pri mojem dirkanju. To je tisto, kar želim posredovati dirkaču in ekipi. To je dodatno orodje, ki je na razpolago. To ni nekaj, kar je vedno izmerljivo in bo vedno prineslo rezultat, je pa nekaj dodatnega. Še en delček podpore. Dirkač potrebuje fizioterapevta, zdravnika in maserja, vsako leto pa išče nadgradnjo svojega programa. Jaz sem trener, ki pomeni dodatno pomoč,« pravi Simon.

Pomembno, kako kaj poveš

Pomembno je izraziti občutek zaupanja in pozitivnosti. »Tudi če vidiš kaj negativnih stvari, moraš paziti, kako jih boš predstavil. Morda boste opazili, da motocikel v nekaterih pogledih ne deluje dobro, vendar morate biti transparentni in previdni glede tega, kaj boste povedali, saj niste vi tisti, ki si zatem nadene čelado in se zapelje po progi s hitrostjo 300 km/h. Dirkač ne želi slišati stvari, kot so 'motocikel se dosti premika' ali 'tam se mi zdi nevarno'. Paziti moraš pri izbiri določenih besed, ki lahko povzročajo dvom.«

Razlike med dirkači

»V primerjavi z motokrosom, ki je zelo odprt in se zadeve lahko vseskozi spreminjajo, je videti, da vsi iščejo isto linijo. Ljudje lahko vidijo – predvsem pri tistih, ki so že tekmovali – različne sloge, kdaj kdo zavira, njihove položaje na motociklu, kako na najboljši način pripeljejo v zavoj. Dirkači uporabljajo različne linije, čeprav je razlika med njimi zelo majhna. Na to morate biti resnično pozorni kot tudi na slog. Če recimo vzamete prvi zavoj na koncu ravnine v Losailu, vidite, da se nekateri zadržujejo bolj v notranjosti, drugi pa ostanejo zunaj. Mislim, da bivši tekmovalci lažje razložijo, kaj se takrat dogaja in kaj je učinkovitejši pristop, kot tisti, ki dirko spremljajo le prek televizije. Obstajajo dirkači, ki sledijo in posnemajo druge, in takšni, ki poskušajo različne stvari, iščejo drugačne linije. Vsak od 25 tekmovalcev na motoGP ima svoj pristop,« pojasnjuje Simon.

Glede menjave vlog

»Težko je bilo zamenjati vlogi. Ko sem prenehal dirkati, sem bil še vedno v dobri formi in kondiciji. Edini način, da bi lahko nadaljeval, je bil, da poiščem močnega sponzorja, a to se ni zgodilo. Prvi, ki sem mu pomagal, je bil Tito Rabat, in hvaležen sem mu, da mi je odprl novo pot. Ko sem začel, sem se še vedno počutil kot dirkač, kar pomeni, da veliko razmišljaš o sebi, ne o drugih! Zahtevno je bilo spremeniti miselnost in misliti le na Tita ter zdaj na Mavericka. Sem predan in še vedno se zelo trudim, da pokažem svojo motiviranost in razmišljanje kot dirkač. Ta sprememba je bila težka in mi je vzela precej časa. Zdaj sem na točki, na kateri sem zadovoljen, in si želim pomagati, pri tem pa uporabljati svoje izkušnje.«