NOGOMET

Odslej bodo za Slovence štele predvsem zmage

Kek ima dovolj znanja, da ve, kaj in s kom je šlo narobe v Haifi in Stožicah Vrata za vrnitev fanta, ki se mu je v Sloveniji po večini godila krivica, odprta.
Fotografija: Miha Zajc je bil strelec edinega gola za Slovenijo v stožiški tekmi z Makedonijo. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Miha Zajc je bil strelec edinega gola za Slovenijo v stožiški tekmi z Makedonijo. FOTO: Voranc Vogel

LJUBLJANA – Kaj pomenita neodločena izida Slovenije v tekmah z 71. in 92. reprezentanco Fifine lestvice in kaj si lahko obetajo navijači ob dejstvu, da bodo Slovenci igrali še dvoboja z 20. in 23. v tej razvrstitvi? Drugo mesto v skupini se zdi kot misija nemogoče tudi ob trditvah, da je Slovenija napredovala, da je selektor Matjaž Kek stabiliziral domnevno razrvano zasedbo in da vratar Jan Oblak pomeni jamstvo za vrnitev Slovencev na euro po okroglih 20 letih.
Miha Zajc je bil strelec edinega gola za Slovenijo v stožiški tekmi z Makedonijo. FOTO: Voranc Vogel
Miha Zajc je bil strelec edinega gola za Slovenijo v stožiški tekmi z Makedonijo. FOTO: Voranc Vogel

V resnici ni tako in je misija EP 2020 še vedno izvedljiva. Slovenci bi »morali« v Izraelu zmagati, ista 92. zasedba, ki je bila nemočna v dvoboju s Kekovo jato, pa je v Haifi nasula štiri gole favorizirani Avstriji, ki pričakuje junijski sosedski derbi brez točke na svojem računu. Presenečenje? Gotovo. Narobe svet? Nikakor. Ko je Leicester postal angleški prvak s stavno kvoto 4000, smo vnovič spoznali, da je v nogometu možno vse.

Tudi Slaviša Stojanović je padel v nedeljo v Varšavi šele v 76. minuti tekme, čeprav je 350 milijonov evrov vredna reprezentanca vseskozi oblegala vrata gostov z Baltika in dotlej vodila v številu natančnih podaj s 400:75. Večna polemika med privrženci večje posesti žoge in zagovorniki direktne globinske igre je smiselna podobno kot demokracija na Bližnjem vzhodu. Prej bo začela teči Ljubljanica proti Močilniku, kot bo znan razplet te razprave. Drži le, da je možno na oba načina priti do vrhunskega rezultata – a le z vrhunsko izvedbo.
 

Položaj za zdaj še obetaven


Kek premore dovolj izkušenj in znanja, da ve, kaj in s kom je šlo narobe v Haifi in Stožicah, prepoceni bi bilo kazati s prstom (zgolj) na klavrn učinek desnega bočnega branilca. Tudi Kek se zaveda, da imata Rene Krhin in Jasmin Kurtić v nogah že 42 in 50 tekem v članski reprezentanci, ne le pet ali šest, in bi torej lahko igrala kot eno tudi miže, boljših na sončni strani Alp tako ali tako ni. Morda v Nemčiji.

Fantje, ki so prevzeli vodilno vlogo v reprezentanci, namreč pogrešajo prav vodilnega asa tedanje selekcije U-21 Kevina Kampla. Kaj pomeni pravi Kampl za Slovenijo, je bilo prvič vidno leta 2013, ko so po vrsti padli Turčija, Islandija, Albanija, Ciper in Norveška … Odziv Keka na vprašanja o Kamplu je pravi, vselej pušča odprta vrata za vrnitev fanta, ki se mu je v Sloveniji po večini godila krivica in njegova zgodba ni bila predstavljena posrečeno.


Kdo ve, kaj bodo prinesli naslednji meseci, gotovo bi bil tudi Kek pripravljen zamižati na eno oko za optimalno rešitev zagate v zvezni vrsti. Položaj Kekove Slovenije 2.0 pred junijskim obiskom Celovca in Rige je obetaven. Če je v boju za EP 2016 za drugo mesto v skupini zadostovalo povprečje 20,63 točke, se zdi, da je prav skupina G najbolj izenačena in bo nemara dovolj že 16 ali 17 točk.

Odslej bodo torej štele predvsem zmage. Slovenci so bili v Haifi in Stožicah postavljeni dobro, oba gola sta bila posledica individualnih napak, v seštevku pa imajo še največ rezerve v napadu. Te je možno aktivirati le s spoštovanjem hierarhije na igrišču: ne more vsak razmišljati kot desetka. Veliko pred junijem bi moralo biti vsem jasno, da na Brdu živijo le trije asi: selektor Kek, vratar Oblak in edini virtuoz ​Josip Iličić. Vsi drugi člani orkestra bi jih morali podpirati in slediti njihovim zamislim. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije