LE MANS
Od starta do cilja 24 ur na polno
Marko Jerman z ekipo Wojcik Yamaha 12. na dirki v Le Mansu. Zmage so se veselili v francoskem moštvu SRC Kawasaki.
Odpri galerijo
Marko Jerman je prispeval vidni delež k 12. mestu poljske ekipe. FOTO: Wojcik Yamaha
LJUBLJANA – Najhitrejši slovenski motorist Marko Jerman si je po koncu 24-urne dirke za svetovno prvenstvo pod okriljem Mednarodne motociklistične zveze (FIM) v Le Mansu vidno oddahnil.
»To je bila ena od najtežjih preizkušenj, na katerih sem doslej tekmoval. Od starta do cilja smo namreč dirkali na polno,« je v cilju odleglo 34-letnemu dirkaču iz Depale vasi pri Domžalah, ki je z moštvenima sotekmovalcema, Poljakom Marekom Szkopkom in Britancem Ginom Reo (vsi Wojcik Yamaha), na sloviti stezi Bugatti z zaostankom 31 krogov izvlekel 12. mesto med 59 ekipami. »Glede na to, da je večina favoriziranih (tovarniških) ekip dirko končala brez večjih preglavic, bi težko iztržili več,« je bil Jerman, ko je potegnil črto, zadovoljen z izplenom v Le Mansu.
Med želeno deseterico bi se lahko tokrat prebili le, če bi jim prav vse teklo kot po maslu in ne bi imeli nikakršnih težav, kar pa je na takšnih preizkušnjah težko pričakovati. »Potem ko smo se ponoči prebili že do sedmega mesta, smo bili prisiljeni zamenjati nosilec za stojalo motorja, ki je začel pritiskati na hladilnik za vodo. Popravilo nas je stalo vsaj pet krogov, če pa tega ne bi storili, bi tvegali hujšo okvaro in morebiti celo odstop,« je pojasnil večkratni slovenski prvak in pristavil, da so nekaj dragocenega časa izgubili tudi s padcem Szkopka, ki je zdrsnil na olju. A s tem njihovih težav še ni bilo konec.
»Ker nas je očitno zatem zavoljo (minimalnega) iztekanja olja iz naše yamahe R1 nekdo prijavil, so mi pristojni na startno-ciljni ravnini pokazali črno zastavo, zaradi česar sem se moral nemudoma umakniti s proge,« je zaupal Jerman, ki je imel nato velike težave, da se je na makadamskem delu prebil nazaj do garaže. Na njihovo srečo okvara ni bila hujša, tako da so lahko nadaljevali dirko, ki so jo v svoji kategoriji končali na 11. mestu, v razvrstitvi za pokal Dunlopa pa so bili celo tretji.
Zmage so se veselili v francoskem moštvu SRC Kawasaki, s katerim je, mimogrede, slast prvega mesta na tej znameniti preizkušnji leta 1998 okusil tudi Markov starejši brat Igor Jerman. Tokrat je ob domačih matadorjih Jeremyju Guarnoniju in Erwanu Nigonu zelene barve zmagovite zasedbe branil tudi Španec David Checa, omenjena trojica pa je po 839 prevoženih krogih prav ob koncu po hudem boju strla odpor ekipe Honda Endurance, za katero je ob izkušenem Francozu Sebastienu Gimbertu in Kolumbijcu Yonnyju Hernandezu dirkal tudi domači zvezdnik Randy De Puniet.
Naslednja vzdržljivostna preizkušnja za SP bo 11. maja 8-urna dirka na Slovakiaringu. Na tamkajšnji stezi pa bo že konec tega tedna na sporedu uvodna dirka sezone za alpsko-jadransko prvenstvo, v katerem bo Marko letos branil barve poljske ekipe AF Ducati Torun. »Zanjo sem se odločil, ker so mi Ducatijevi motorji že od nekdaj všeč in ne dobiš prav pogosto priložnosti, da dirkaš z njimi, saj so tudi trikrat dražji od drugih,« je razkril Marko in v isti sapi izrazil željo, da bi se čim prej navadil na italijanskega jeklenega konjička panigale V4R, s katerim je doslej odpeljal le kakšnih 30 krogov.
Marko Jerman je prispeval vidni delež k 12. mestu poljske ekipe. FOTO: Wojcik Yamaha
»To je bila ena od najtežjih preizkušenj, na katerih sem doslej tekmoval. Od starta do cilja smo namreč dirkali na polno,« je v cilju odleglo 34-letnemu dirkaču iz Depale vasi pri Domžalah, ki je z moštvenima sotekmovalcema, Poljakom Marekom Szkopkom in Britancem Ginom Reo (vsi Wojcik Yamaha), na sloviti stezi Bugatti z zaostankom 31 krogov izvlekel 12. mesto med 59 ekipami. »Glede na to, da je večina favoriziranih (tovarniških) ekip dirko končala brez večjih preglavic, bi težko iztržili več,« je bil Jerman, ko je potegnil črto, zadovoljen z izplenom v Le Mansu.
Med želeno deseterico bi se lahko tokrat prebili le, če bi jim prav vse teklo kot po maslu in ne bi imeli nikakršnih težav, kar pa je na takšnih preizkušnjah težko pričakovati. »Potem ko smo se ponoči prebili že do sedmega mesta, smo bili prisiljeni zamenjati nosilec za stojalo motorja, ki je začel pritiskati na hladilnik za vodo. Popravilo nas je stalo vsaj pet krogov, če pa tega ne bi storili, bi tvegali hujšo okvaro in morebiti celo odstop,« je pojasnil večkratni slovenski prvak in pristavil, da so nekaj dragocenega časa izgubili tudi s padcem Szkopka, ki je zdrsnil na olju. A s tem njihovih težav še ni bilo konec.
»Ker nas je očitno zatem zavoljo (minimalnega) iztekanja olja iz naše yamahe R1 nekdo prijavil, so mi pristojni na startno-ciljni ravnini pokazali črno zastavo, zaradi česar sem se moral nemudoma umakniti s proge,« je zaupal Jerman, ki je imel nato velike težave, da se je na makadamskem delu prebil nazaj do garaže. Na njihovo srečo okvara ni bila hujša, tako da so lahko nadaljevali dirko, ki so jo v svoji kategoriji končali na 11. mestu, v razvrstitvi za pokal Dunlopa pa so bili celo tretji.
Že konec tedna na ducatija
Zmage so se veselili v francoskem moštvu SRC Kawasaki, s katerim je, mimogrede, slast prvega mesta na tej znameniti preizkušnji leta 1998 okusil tudi Markov starejši brat Igor Jerman. Tokrat je ob domačih matadorjih Jeremyju Guarnoniju in Erwanu Nigonu zelene barve zmagovite zasedbe branil tudi Španec David Checa, omenjena trojica pa je po 839 prevoženih krogih prav ob koncu po hudem boju strla odpor ekipe Honda Endurance, za katero je ob izkušenem Francozu Sebastienu Gimbertu in Kolumbijcu Yonnyju Hernandezu dirkal tudi domači zvezdnik Randy De Puniet.
Naslednja vzdržljivostna preizkušnja za SP bo 11. maja 8-urna dirka na Slovakiaringu. Na tamkajšnji stezi pa bo že konec tega tedna na sporedu uvodna dirka sezone za alpsko-jadransko prvenstvo, v katerem bo Marko letos branil barve poljske ekipe AF Ducati Torun. »Zanjo sem se odločil, ker so mi Ducatijevi motorji že od nekdaj všeč in ne dobiš prav pogosto priložnosti, da dirkaš z njimi, saj so tudi trikrat dražji od drugih,« je razkril Marko in v isti sapi izrazil željo, da bi se čim prej navadil na italijanskega jeklenega konjička panigale V4R, s katerim je doslej odpeljal le kakšnih 30 krogov.
