KULTURA NAD ŠPORTOM

Naši zlati fantje niso dobili pravične nagrade

Objavljeno 14. februar 2018 20.54 | Posodobljeno 14. februar 2018 20.55 | Piše: Drago Perko
Evropski prvaki v košarki so za velikanski uspeh prejeli sramotno malo. Premier Miro Cerar je vodstvu Košarkarske zveze Slovenije obljubil pomoč.
FOTO: Drago Perko

LJUBLJANA – V teh dneh se slovenska olimpijska odprava v Južni Koreji trudi skovati medaljo. Veselju ob osvojitvi kolajne ne bi bilo konca, smejalo bi se tudi športniku in trenerju, saj ju čaka nagrada Olimpijskega komiteja Slovenije in ministrstva. Toda košarkarji, z levjersrčnim Goranom Dragićem na čelu​, ki je pred lanskim evropskim prvenstvom izgubil dedka, potem pa moštvo popeljal do zlata, zasluženih nagrad še niso dobili.

»Država je takoj oktobra nakazala obljubljeno vsoto (67.718 evrov; op. a). Igralcem smo rekli, da jim lahko to takoj razdelimo, a bi plačali tak davek, da bi vsak dobil na koncu na račun cca 2500 evrov. Mene je sram, ker jim lahko damo tako malo. S predsednikom Matejem Erjavcem sva šla do predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ta je obljubil pomoč. Da igralcem damo nekaj konkretnega – kot sta to naredili Srbija in Španija. Če pa se to ne zgodi, bomo pa mi v proračunu našli sredstva. Ne bodo tako visoka, a vendarle, nekaj bo. Pa saj dajemo evropskim prvakom, našim ljudem, ki si to zaslužijo,« je pred tremi tedni opozoril Rašo Nesterović, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije. Za primerjavo, vsak srbski reprezentant je za osvojeno 2. mesto na košarkarskem EP dobil 20.000 evrov, Španci pa za bronasto kolajno po 30.000. Ker menimo, da si igralci to nagrado res zaslužijo, smo poslali vprašanja na vlado, od tam pa so nas po odgovore preusmerili na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Več sredstev slaba uteha
Na ministrstvu še postrežejo s podatkom, da se zvišujejo sredstva, ki jih Košarkarska zveza Slovenije prejema od države. Lani je tako KZS prejel 396.372 evrov, 211.897 pa še od Fundacije za šport. Leta 2018 je predvidenih dodatnih 3,65 milijona evrov za področje športa, kjer se bodo povečala sredstva za priprave in nastope mladinskih reprezentanc za 31,6 odstotka, sredstva za nastope in priprave članskih reprezentanc pa za 20 odstotkov ter sredstva za nastope in priprave reprezentanc na večpanožnih tekmovanjih (OI, sredozemske igre). V odstotkovnem smislu bodo nekaj deležni tudi na KZS.

»KZS je vložila predlog za podelitev Bloudkove nagrade za vrhunski športni dosežek košarkarski ekipi, ki je osvojila evropski naslov. Ali bo nagrado prejela, še ni znano, saj je treba počakati na prireditev ob podelitvi nagrad. Bloudkova nagrada za leto 2018 znaša 7500 evrov. V primeru reprezentance jo prejme zveza, drugače prejemnik priznanja. Bloudkova plaketa pa je vredna 2500 evrov. V skladu z zakonom o Bloudkovih priznanjih do podelitve, ki bo 16. februarja 2018 ob 18. uri na Brdu pri Kranju, sicer velja embargo za objavljanje prejemnikov Bloudkovih nagrad in plaket v javnosti,« so povedali na ministrstvu.

Kultura nad športom

»Glavni problem je, ker nočemo priznati profesionalnega športa. Trdim, da niti v zakonu o športu tega ni. Dejansko ni omogočeno, da bi kje definirali, kdo je poklicni športnik. Potem bi lahko tudi športniki državi povedali, da bodo nastopili, če jim bodo zagotovili tisti del socialne varnosti, ki jo potrebujejo. Ne more nekdo trenirati, pa čeprav je to Goran Dragić, dva meseca za slovensko reprezentanco. Če ne bo imel rezultata, se bo obrisal pod nosom. Če bo pa rezultat imel, bo dobil toliko, da bo lahko preživel ob zrezku doma,« je državo okrcal športni delavec Tomo Levovnik, ki se mu zdi sporno tudi to, da bi šla sredstva od morebitne Bloudkove nagrade zvezi! »To je strogo namenski denar za ustvarjalce, Košarkarska zveza Slovenije sploh ne sme tega dobiti! Tako kot je denar, ki so ga že dobili, namenjen športnikom oz. ekipi, ki je to ustvarila,« je jasen sogovornik.

7500 evrov znaša Bloudkova nagrada, 24.000 Prešernova.

»Predvsem je treba vedeti, da vrhunski športnik ne more zaslužiti na treh segmentih kot kulturniki. Vrhunski športnik lahko zasluži le z vrhunskim rezultatom v nasprotju s kulturniki!« pa Levovnik le nekaj dni po 8. februarju, kulturnem prazniku, opozarja na kaotične razmere v športu.

»To je sramota! Kateri od Prešernovih nagrajencev pa je socialni problem? Med vrhunskimi športniki pa je kar več takih, ki jim Bloudkova nagrada ali plaketa predstavlja tudi konkretno materialno satisfakcijo,« še doda Levovnik. Za lažjo predstavo: Prešernova nagrada znaša 24.000 evrov, Bloudkova 7500. Ker ima država za vse, mora delež preprosto najti tudi za zlate košarkarje. To je uspeh, ki ga je treba spoštovati in tudi evrsko ovrednotiti. 

Deli s prijatelji