KONEC ŠPORTNE POTI
Motivirata ga Roglič in Pogačar
Marjan Jelenko svoje skakalne in tekaške smuči postavil v kot. Lansko jesen se je počutil res katastrofalno, imel le 1,8 odstotka maščob.
Odpri galerijo
Marjan Jelenko je bil tudi udeleženec olimpijskih iger v Sočiju 2014 in Pjongčangu 2018. FOTO: Matej Družnik
LJUBLJANA – Marjan Jelenko je marsikoga neprijetno presenetil z odločitvijo, da končuje športno pot. Navsezadnje bi moral biti pri 28 letih na vrhuncu moči in šele na začetku najboljšega (starostnega) obdobja za ta zahtevni šport. Na februarskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Seefeldu in Innsbrucku so bili, denimo, kar štirje od šestih dobitnikov (posamičnih) kolajn starejši od 30 let, rekorder pa je bil srebrni, zdaj že 37-letni Avstrijec Bernhard Gruber.
»Ko je vodenje reprezentance spomladi kot glavni trener prevzel Goran Janus, sva se dogovorila, da se bom ekipi pridružil avgusta. A bolj ko se je bližal osmi mesec, manj želje sem imel, da bi spet začel trenirati s polno paro. Glede na to, da sem že bil v svetovnem vrhu, vem, koliko je treba delati, da si tam. Sam toliko nisem bil več pripravljen vlagati v šport, rekreativnega športnika se tudi nisem želel iti. Že vse od začetka pa sem si govoril, da bom kariero končal takrat, ko bom prvič podvomil o svojih sposobnostih in izgubil voljo,« je odločitev obrazložil Jelenko.
Janusov prihod na čelo reprezentance ga je sprva motiviral, da je zavihal rokave, a ga je delovna vnema čez čas minila. »Ko sem premlel vse skupaj, sem prišel do zaključka, da nisem več sposoben zdržati vseh naporov. V vrhunskem športu moraš biti 24 ur na dan z glavo pri stvari, sam sem iskal rešitve, se približeval skrajni meji in jo tudi prestopil,« je priznal in se spomnil lanske jeseni, ko je shujšal do 63 kilogramov. Ob tem je pripomnil, da je njegova normalna teža sicer 71 kilogramov.
»Jedel sem kot skakalci (v glavnem le zelenjavo) in treniral kot tekači, kar gre res težko skupaj. Meritve, ki jih je opravil dr. Radoje Milić, so pokazale, da sem imel le še 1,8 odstotka maščob, človek pa za normalno delovanje potrebuje vsaj 4 odstotke. V tistem obdobju sem se počutil res katastrofalno. Takrat sem spoznal, da tako ne gre več naprej. Zdravje pač mora biti na prvem mestu,« je poudaril 28-letni Zrečan in pojasnil, da gredo tudi v nordijski kombinaciji stvari v to smer, da zmagujejo lažji tekmovalci.
Kot največji uspeh je izpostavil 7. mesto na nordijskem SP leta 2013 v dolini Fiemme (»Takrat smo se imeli z ekipo res dobro.«), na drugo mesto bi postavil naslov mladinskega svetovnega prvaka in podprvaka iz Otepääja 2011, veliko mu pomeni tudi srebrna kolajna z mladinskega SP v Hinterzartnu 2010 (»Do takrat sem imel povprečne rezultate, s tistim pa se je nekaj premaknilo.«), pa seveda 5. mesto na preizkušnji za svetovni pokal v Lillehammerju 2012, kar je najboljša slovenska uvrstitev v tem tekmovanju.
»Zanimivo, da tiste tekme sprva sploh nismo imeli v načrtu. Najprej smo nameravali na celinski pokal v ZDA, nato je prišlo do menjave v ekipi in sem šel na Norveško. Tista sezona je bila nato moja najboljša,« je razkril Marjan, ki ne obžaluje niti enega dneva v nordijski kombinaciji. »Dobil sem ogromno izkušenj, naučil sem se reda in discipline, postal boljši človek ... Na tem lahko gradim,« je še sklenil Jelenko, ki znanje že prenaša na otroke pri Tekaškem smučarskem klubu Rogla.
»Ko je vodenje reprezentance spomladi kot glavni trener prevzel Goran Janus, sva se dogovorila, da se bom ekipi pridružil avgusta. A bolj ko se je bližal osmi mesec, manj želje sem imel, da bi spet začel trenirati s polno paro. Glede na to, da sem že bil v svetovnem vrhu, vem, koliko je treba delati, da si tam. Sam toliko nisem bil več pripravljen vlagati v šport, rekreativnega športnika se tudi nisem želel iti. Že vse od začetka pa sem si govoril, da bom kariero končal takrat, ko bom prvič podvomil o svojih sposobnostih in izgubil voljo,« je odločitev obrazložil Jelenko.
Jedel kot skakalec, treniral kot tekač
Janusov prihod na čelo reprezentance ga je sprva motiviral, da je zavihal rokave, a ga je delovna vnema čez čas minila. »Ko sem premlel vse skupaj, sem prišel do zaključka, da nisem več sposoben zdržati vseh naporov. V vrhunskem športu moraš biti 24 ur na dan z glavo pri stvari, sam sem iskal rešitve, se približeval skrajni meji in jo tudi prestopil,« je priznal in se spomnil lanske jeseni, ko je shujšal do 63 kilogramov. Ob tem je pripomnil, da je njegova normalna teža sicer 71 kilogramov.
»Jedel sem kot skakalci (v glavnem le zelenjavo) in treniral kot tekači, kar gre res težko skupaj. Meritve, ki jih je opravil dr. Radoje Milić, so pokazale, da sem imel le še 1,8 odstotka maščob, človek pa za normalno delovanje potrebuje vsaj 4 odstotke. V tistem obdobju sem se počutil res katastrofalno. Takrat sem spoznal, da tako ne gre več naprej. Zdravje pač mora biti na prvem mestu,« je poudaril 28-letni Zrečan in pojasnil, da gredo tudi v nordijski kombinaciji stvari v to smer, da zmagujejo lažji tekmovalci.
Kot največji uspeh je izpostavil 7. mesto na nordijskem SP leta 2013 v dolini Fiemme (»Takrat smo se imeli z ekipo res dobro.«), na drugo mesto bi postavil naslov mladinskega svetovnega prvaka in podprvaka iz Otepääja 2011, veliko mu pomeni tudi srebrna kolajna z mladinskega SP v Hinterzartnu 2010 (»Do takrat sem imel povprečne rezultate, s tistim pa se je nekaj premaknilo.«), pa seveda 5. mesto na preizkušnji za svetovni pokal v Lillehammerju 2012, kar je najboljša slovenska uvrstitev v tem tekmovanju.
»Zanimivo, da tiste tekme sprva sploh nismo imeli v načrtu. Najprej smo nameravali na celinski pokal v ZDA, nato je prišlo do menjave v ekipi in sem šel na Norveško. Tista sezona je bila nato moja najboljša,« je razkril Marjan, ki ne obžaluje niti enega dneva v nordijski kombinaciji. »Dobil sem ogromno izkušenj, naučil sem se reda in discipline, postal boljši človek ... Na tem lahko gradim,« je še sklenil Jelenko, ki znanje že prenaša na otroke pri Tekaškem smučarskem klubu Rogla.
