Ljubo je gospod, ne nori in ne zganja šova
Slovenci na EP s popotnico dveh zmag. Vranješ izbral 18 igralcev za Švedsko.
Odpri galerijo
Ljubomir Vranješ se rad posvetuje z igralci in jim tako izkazuje zaupanje. FOTO: Tomi Lombar
Kakšna so spoznanja po pripravljalnih tekmah slovenskih rokometašev pred odhodom na EP? Zanesljivi zmagi proti Severni Makedoniji (33:28) in Črni gori (37:22) kajpak ne moreta dati odgovora o dometu reprezentance Ljubomirja Vranješa na Švedskem, sta pa razkrili marsikaj pozitivnega.
Zdaj ni več dvoma, da je bila selektorska zamenjava blagodejna, tako v Slovenj Gradcu kot v Trbovljah je bilo očitno, da je energija v izbrani vrsti povsem drugačna, kot je bila v zadnjem ciklu pod vodstvom Veselina Vujovića. Njegov naslednik Vranješ je drugačen tip trenerja, predvsem bolj spoštljiv in analitičen. Šved je v kratkem času prišel do pomembnih spoznanj.
»Prepričal sem se, da ima Slovenija zares odlične rokometaše. Ne samo šest ali sedem, ki jih vsi poznajo. Imamo globino, kar me preseneča in veseli,« je nad igralsko bazo v majhni deželi navdušen Vranješ, ki je sprva govoril, da bo že pred novim letom izbral šestnajsterico za euro, ampak se je ugriznil v jezik, ko je uvidel, kaj imajo v rokah, nogah in srcih igralci, ki jih prej ni poznal. Tudi zato se je odločil, da bo v sredo v Göteborg odpeljal kar 18 rokometašev od 20.
»Tako smo se odločili zaradi spremenjenih pravil, po katerih lahko vsaka reprezentanca v vsakem delu EP opravi po dve menjavi,« je pojasnil Vranješ, ki ga ne skrbi, komu bo namenil vlogo prvega organizatorja igre, Mihi Zarabcu, ki je bil št. 1 pri Vujoviću, ali Deanu Bombaču ... »Ne pozabite, da imamo tudi Roka Ovnička, torej tri fante, ki so vešči svojega poklica. Naj poudarim, da gremo na EP kot moštvo, in ne posamezniki, vsi podpiramo drug drugega in si zaupamo,« na moč kolektiva stavi Vranješ.
Osvajalec sedmih kolajn s Švedsko se je odločil, da v domovino ne bo odpeljal vratarja Urbana Lesjaka in Žige Mlakarja, kapetansko vlogo je namenil Vidu Kavtičniku, ki verjetno sploh ne bi šel na euro, če bi bil selektor še vedno Vujović. Drugi kapetan je Jure Dolenec.
Eden izmed igralcev, ki bi lahko zasijali pod Vranješem, je Borut Mačkovšek, pacient št. 1 pri Vujoviću, s katerim se Izolan ni najbolje ujel. »Vsi vemo, kakšen karakter je Vujo, narediš eno napako in si ven. Ljubo me je pripeljal v Veszprem in imel veliko zaupanje vame. Je pravi gospod na klopi, ne skače, ne nori, ne zganja šova. Njegovo zaupanje mi veliko pomeni. Ko si sproščen, je lažje igrati,« je spremembo v strokovnem štabu pozdravil Mačkovšek. Strinja se, da zanesljivi zmagi proti manj motiviranim tekmecem ne smeta delovati uspavalno.
»Tudi mi nismo hoteli pokazati vsega. Na EP nas čaka veliko težje delo, zato se ne smemo zadovoljiti s tem, ampak trdo delati naprej. Je pa vseeno lepa popotnica, če se na prvenstvo odpraviš z dvema zmagama,« je razmišljal Mačkovšek, vesel, ker je igra pri Vranješu hitrejša in ker lahko Slovenija drži visok ritem vseh 60 minut: »Na Švedsko gremo lahko z optimizmom, energija je čisto drugačna, kot je bila v zadnjem letu. Vsi letimo po igrišču, klop se veseli vsakega gola in vsake obrambe. Če bomo imeli takega ekipnega duha tudi na prvenstvu, lahko naredimo velike stvari.«
Zdaj ni več dvoma, da je bila selektorska zamenjava blagodejna, tako v Slovenj Gradcu kot v Trbovljah je bilo očitno, da je energija v izbrani vrsti povsem drugačna, kot je bila v zadnjem ciklu pod vodstvom Veselina Vujovića. Njegov naslednik Vranješ je drugačen tip trenerja, predvsem bolj spoštljiv in analitičen. Šved je v kratkem času prišel do pomembnih spoznanj.
»Prepričal sem se, da ima Slovenija zares odlične rokometaše. Ne samo šest ali sedem, ki jih vsi poznajo. Imamo globino, kar me preseneča in veseli,« je nad igralsko bazo v majhni deželi navdušen Vranješ, ki je sprva govoril, da bo že pred novim letom izbral šestnajsterico za euro, ampak se je ugriznil v jezik, ko je uvidel, kaj imajo v rokah, nogah in srcih igralci, ki jih prej ni poznal. Tudi zato se je odločil, da bo v sredo v Göteborg odpeljal kar 18 rokometašev od 20.
»Tako smo se odločili zaradi spremenjenih pravil, po katerih lahko vsaka reprezentanca v vsakem delu EP opravi po dve menjavi,« je pojasnil Vranješ, ki ga ne skrbi, komu bo namenil vlogo prvega organizatorja igre, Mihi Zarabcu, ki je bil št. 1 pri Vujoviću, ali Deanu Bombaču ... »Ne pozabite, da imamo tudi Roka Ovnička, torej tri fante, ki so vešči svojega poklica. Naj poudarim, da gremo na EP kot moštvo, in ne posamezniki, vsi podpiramo drug drugega in si zaupamo,« na moč kolektiva stavi Vranješ.
Osvajalec sedmih kolajn s Švedsko se je odločil, da v domovino ne bo odpeljal vratarja Urbana Lesjaka in Žige Mlakarja, kapetansko vlogo je namenil Vidu Kavtičniku, ki verjetno sploh ne bi šel na euro, če bi bil selektor še vedno Vujović. Drugi kapetan je Jure Dolenec.
Drugačna energija
Eden izmed igralcev, ki bi lahko zasijali pod Vranješem, je Borut Mačkovšek, pacient št. 1 pri Vujoviću, s katerim se Izolan ni najbolje ujel. »Vsi vemo, kakšen karakter je Vujo, narediš eno napako in si ven. Ljubo me je pripeljal v Veszprem in imel veliko zaupanje vame. Je pravi gospod na klopi, ne skače, ne nori, ne zganja šova. Njegovo zaupanje mi veliko pomeni. Ko si sproščen, je lažje igrati,« je spremembo v strokovnem štabu pozdravil Mačkovšek. Strinja se, da zanesljivi zmagi proti manj motiviranim tekmecem ne smeta delovati uspavalno.
18 slovenskih rokometašev bo v sredo odpotovalo v Göteborg.
»Tudi mi nismo hoteli pokazati vsega. Na EP nas čaka veliko težje delo, zato se ne smemo zadovoljiti s tem, ampak trdo delati naprej. Je pa vseeno lepa popotnica, če se na prvenstvo odpraviš z dvema zmagama,« je razmišljal Mačkovšek, vesel, ker je igra pri Vranješu hitrejša in ker lahko Slovenija drži visok ritem vseh 60 minut: »Na Švedsko gremo lahko z optimizmom, energija je čisto drugačna, kot je bila v zadnjem letu. Vsi letimo po igrišču, klop se veseli vsakega gola in vsake obrambe. Če bomo imeli takega ekipnega duha tudi na prvenstvu, lahko naredimo velike stvari.«
