Lani na dopustu pri Tombi na Sardiniji

LJUBLJANA – Dvajset let je minilo od zadnje slovenske zmage na Pokalu Vitranc, ki jo je dosegel Jure Košir. »Zdi se mi, kot bi bilo včeraj. Pred dnevi je minilo tudi četrt stoletja od olimpijskega brona, pa vendar je še vse zelo živo. A ko pogledam posnetek tekme, se zdi zelo daleč,« je dejal 46-letni Mojstrančan.

Na kaj ste najbolj ponosni, ko pogledate na svojo športno pot?
»Na vloženi trud. Proti koncu kariere so bile misli že drugje, a sem imel dolgo obdobje, ki so ga zaznamovale delavnost, marljivost in popolna predanost.«

Tina Maze je, zanimivo, dejala, da je njen dosežek tudi to, da se je skozi smučanje odprla.
»Jaz sem imel tremo nastopati pred množico. Pogosto sem v takih trenutkih čutil tesnobo in nelagodje.«

Res? Niste videti takšni.
»Med osmim in 15. letom sem imel trenerja Edija Slivnika, ki nas je učil premagovati te strahove, za kar sem mu zelo hvaležen. Bil je zelo inteligenten in strog, včasih je storil kaj, česar starši zdaj ne bi tolerirali, a bilo je upravičeno. Veliko nas je naučil za življenje. Nismo le smučali, morali smo pisati proste spise, v hotelu stopiti na mizo in recitirati pesem. Ne vem, kako bi se razvijal, če ne bi smučal, se pa vse to prepleta tudi z značajem.«

Po 20 letih bomo imeli na Vitrancu aduta za stopničke na obeh tekmah. Kako vidite razvoj Žana Kranjca in Štefana Hadalina?
»Razvijata se, kot se smučar mora. Nista preskočila nobene faze. Lani sem bil malce kritičen, za kar mi je žal ... Vem, da se je težko prebiti naprej. Zdaj jima je uspelo, napredovala sta med najboljše. Najbolj me je navdušila Kranjčeva zmaga v Saalbachu – tekma je bila izjemno težka, zelo dolga in zahtevna, on pa jo je oddelal maksimalno. Hadalin se mi zdi bolj impulziven, človek trenutka, zna izkoristiti priložnost. Žan je tehnično odličen, morda bi moral malce bolj tvegati, kakšno linijo posekati. Za takšna smučarja gre zahvala tudi Klemnu Bergantu.«

Še vedno smučate, tudi poslovno ste vpeti v ta šport. Kako gre posel?
»Nisem več v prodaji smučarske opreme, kar je težek posel, sodelujem pa pri razvoju in promociji. Zdi se mi, da ljudje več smučajo kot pred petimi leti. Navdušujejo me dobro obiskana odprtja smučarske sezone. Ponosni smo na akcijo Šolar na smuči z 10.000 otroki. Menim, da je poslanstvo tistih, ki smo povezani s smučanjem, promovirati ta šport. Na državni ravni bi bilo smiselno razmisliti, kako posodobiti smučarske centre pri nas.«

Ste ambasador pri Nordici, ki ima najbolj vročega tekmovalca v hitrih disciplinah Dominika Parisa. Kaj to pomeni za vas?
»Znamka, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka, je opažena, kar je odlična reklama. Drugo veliko ime je Felix Neureuther. Gre za butičnega opremljevalca. Šef marketinga je Slovenec Luka Grilc.«

Tudi Boštjan Kline je zraven. Že drugo sezono se išče. Kje vidite razlog?
»Menjava opreme je velika sprememba, ima pa maksimalno podporo podjetja. Menim, da mora rešiti stvari okrog pristopa do tekmovanja, tveganja, tehnike.«

Z Albertom Tombo se še slišita?
»Pri Tombi sem bil lani na morju na Sardiniji, kjer ima krasno hišo. Vabil me je že deset let. Lani sva bila na Jahorini na enem dogodku, takrat sva se dogovorila za obisk. Tam ima raj na zemlji. Je pa že možakar, precej benti, veliko stvari ga moti, a je še vedno šaljivec, tak, kot je bil.«