Kot skala trden zasavski pitbul

V senci mojstrovin Daria Vizingerja, Mitje Lotriča in drugih napadalno usmerjenih nogometašev navdušujejo tudi obrambni igralci Celja. Med njimi ni mogoče prezreti igralca s št. 30 Žana Zaletela, ki svoje naloge opravlja z agresivnostjo pitbulov in je trden kot skala. V Celje je prišel iz Brava, proti kateremu je v petek v 31. krogu državnega prvenstva za prvo zmago v medsebojnih tekmah v tej sezoni svojo nalogo opravil v slogu letošnjih, domala brezhibno.

Pri prvem golu Brava z bele točke je Žan sicer imel prste vmes. Z Juretom Travnerjem nista bila kos Roku Baturini, toda enajstmetrovka je bila tudi posledica Dalmatinčeve kakovosti. Potem je Zaletelu in Celju v dvoboju spomladi najboljših moštev v 1. SNL steklo. Komaj 20-letni (21 let bo dopolnil 16. septembra) Zasavec iz Zagorja je nepogrešljiv v moštvu trenerja Dušana Kosića. Ko je izpustil eno tekmo, je Celje izgubilo – v Murski Soboti. Kdo ve, morda je bil ta poraz ključen v boju za prvaka. »Ni še konec. Če se nam bo ponudila priložnost, jo bomo izkoristili. Naša prednost je sproščenost, nihče nas ne drži za vrat, da moramo biti prvaki,« se šampionski bitki še zlepa ni odpovedal tudi Kosićevo taktično odkritje.


Čeprav je trener navezo Zaletela z Dušanom Stojinovićem tako rekoč izbrusil v enega najboljših in povrhu zelo mladega, stoperskih dvojcev, je Kosić spomladi Žana premestil v zvezno vrsto na položaj zadnjega zveznega igralca in zadel v polno. Zaletel je bil odličen. »Težko bi se hvalil sam, toda za kaj več je treba biti odličen na obeh položajih. In res ne vem, če smo začeli zmagovati zaradi moje vloge v zvezni vrsti. A če sem iskren, ni mi všeč, da igram v tej vlogi. To sem povedal tudi trenerju,« je po malem potožil Zasavec, ki ima zanimivo traso selitev iz rodnega mesta.
 

Vzornik Sergio Ramos

Izhaja iz rokometne družine, toda oče Marko, mama Sergeja in brat Žiga redko izpustijo tekmo edinega nogometaša v družini.
»Preden sem se odločil za nogomet, sem tudi igral rokomet. Za zdaj kaže, da se nisem zmotil,« je razkril. »V zagorskem klubu so bile težave, zato me je oče že pri osmih letih odpeljal v Trbovlje. Tam je nad menoj do konca kadetskega obdobja bdel Igor Holešek, potem sem šel v Ljubljano k Bravu. Prestopil sem tudi v športno gimnazijo. V Celje sem prišel, ker me je povabil trener Kosić, ki me je vodil že v reprezentančnih selekcijah,« je nogometno pot opisal 184 cm visoki mladenič, ki ga navdušuje njegov vzornik Sergio Ramos. Po tem, kako nepopustljiv in oster je, spominja na slovitega Španca, toda Zaletelova odlika je, da pri obrambnih posredovanjih ne posega po potezah čez rob.


Realovega zvezdnika zaznamujejo tudi negativni rekordi, kot so grobost, številni rumeni kartoni in izključitve, medtem ko je Žan v tej sezoni prejel en sam rumeni karton. Pa je odigral kar 29 tekem. »Zasluge gredo celotnemu moštvu, v katerem vlada odlično vzdušje. Med seboj smo zelo povezani in res odlično se razumemo. Tudi iz tega črpamo moč in optimizem,« je prepričan Zasavec, ki, če ga po malem ošvrknemo, ni prav dober poznavalec zasavske nogometne zgodovine. Brata Vili, največja legenda Olimpije, in Peter Ameršek sta res prestara, Klemen Lavrič ali Mišo Brečko, ki ju pozna, pač ne. »Miloš Breznikar,« je Žan ponosno dodal še eno ime (v osemdesetih in na začetku devetdesetih let je zabijal gole za Koper in Gorico, op. p.). Vsi ti so po Sloveniji ponesli sloves odličnih zasavskih nogometašev.

»Zato pa sem se že zelo zgodaj srečal s tekmovalnostjo v zasavskih derbijih. Hitro sem uvidel, da je treba biti čvrst in nepopustljiv,« se je pohvalil raznovrstni nogometaš, ki ga na igrišču zaradi pričeske ni težko prepoznati.