HOKEJ

Ko injekcija popusti, zares ni prijetno

Objavljeno 06. november 2019 11.54 | Posodobljeno 06. november 2019 11.54 | Piše: Siniša Uroševič

Rok Tičar med udarnimi risi na uvodnem zboru sezone. Po dobrem desetletju se je vrnil na Švedsko.

Roku Tičarju osnovno znanje švedščine spet zelo koristi. FOTO: Roman Šipić
BLED – Po navadi na novembrskih reprezentančnih zborih, uvodnih za hokejske reprezentance v sezoni, selektorji na svoje sezname še ne vpišejo vseh udarnih adutov. Tudi pri moštvu Matjaža Kopitarja je zdaj podobno, a hkrati bo danes na letalu proti prizorišču turnirja v Latviji tudi nekaj izkušenih risov. Med njimi bo Rok Tičar, ki po dobrem desetletju spet igra na Švedskem.

Hokejska pot tridesetletnika in sploh zadnjega učenca doslej z imenitnimi ocenami jeseniške hokejske šole je zelo pisana. Pri reprezentanci mu je pogosto pripadala ena ključnih vlog, nepozabni so njegovi trije goli na odločilni tekmi olimpijskih kvalifikacij v Minsku proti domači Belorusiji za uvrstitev v Pjongčang. Viden pečat je zapustil v KHL in nemškem prvenstvu, prej kajpak tudi v domači Podmežakli. Zdaj igra za Oskarshamn, novo moštvo v najvišjem ligaškem razredu na Švedskem.

"Odlično smo startali, bili tik pod vrhom lestvice in si takrat najbrž mislili, da je vse skupaj lažje od pričakovanj. A pozneje smo doživljali tudi poraze, dva sta bila visoka (nazadnje v Jönköpingu z 1:7 – o. p.). Četudi nista razkrila vsega, kar se je dogajalo na ledu, saj v igri nismo bili toliko slabši, takšni izidi bolijo," prizna dolgoletni reprezentant, a obenem verjame, da se bo njegovemu novemu moštvu spet odprlo: "Lepo je priti v ambiciozno slačilnico z jedrom mladih igralcev. Ohranjajo prijaznost, imajo veliko hokejskega talenta, ne nazadnje gre večinoma za hokejiste, ki so si pomladi prvič v klubski zgodovini priborili uvrstitev v prestižno najvišje ligaško tekmovanje na Švedskem."
 

Osvežil si bo spomin


Švedsko in njen pristop k hokeju z zelo veliko drsanja in discipline na ledu je Tičar spoznal že v najstniških letih, pri klubu Timrå, zdaj mu koristi tudi osnovno znanje švedščine, ki se je je takrat naučil. Pozneje se mu je hokejska pot prepletala med domačimi Jesenicami, Nemčijo, Slovaško, Rusijo in Kitajsko. Navijači so ga imeli posebno radi v Bratislavi in Kölnu, tam je zadnji dve tekmi prejšnje sezone v polfinalu končnice proti Mannheimu igral kljub poškodovani preponi: "Poskusil sem stisniti zobe, pred vsako tekmo sem dobil protibolečinsko injekcijo. Ni bilo prijetno, ko učinka injekcije ni bilo več ..."

Tako je moral izpustiti svetovno prvenstvo skupine B v Kazahstanu. "Žal sem moral to prvenstvo spremljati od doma. Vem, da so se fantje kot vedno trudili po najboljših močeh, a v športu ti ne gre vedno vse po željah." Turnir, ki se bo v Liepaji ob Baltskem morju začel jutri, je za moštvo koristen: "Igrali bomo proti tem kakovostnim selekcijam domače Latvije, Belorusije in Francije, čas bo tudi za pogovore med nami kot tudi s selektorjem. Tisti, ki smo z Matjažem Kopitarjem že delali, si bomo osvežili spomin, mlajši bodo spoznavali podrobnosti dela."

Sicer pa je prav reprezentant iz Oskarshamna pri omenjenem selektorju po navadi igral na zelo visoki ravni. "Uf, nekaj časa je že minilo, ko smo bili z njim prvič skupaj na SP v Bratislavi 2011," je dejal. Spomini so lepi, a zdaj Gorenjec že odšteva do februarskega uvoda v olimpijske kvalifikacije in aprilskega začetka SP skupine B. 
Deli s prijatelji