HOKEJ
Čemu zdaj dokazovati, kdo je prvi na vasi?
Hokejisti SŽ Olimpije navdušili privržence sredi Brunica. Ljubljančani osvojili pokal najboljše ekipe v alpski ligi (AHL).
Odpri galerijo
Ljubljančani so se izjemno veselili podviga na zadnji tekmi finala v Italiji. FOTO: Siniša Uroševič
LJUBLJANA – Letošnjo velikonočno nedeljo bodo v posebnem spominu ohranili hokejisti SŽ Olimpije. Ljubljančani so namreč kronali izjemno sezono v alpski ligi z lovoriko zmagovalcev, na zadnji 7. tekmi finala so ugnali italijansko moštvo iz Brunica s 3:1. Po izjemnem slavju sredi Južne Tirolske jih zdaj čaka z Jeseničani še finale za domačo zvezdico.
Končnica alpske lige bo ostala zapisana kot zanimiva, s posameznimi predstavami na kakovostni ravni nad pričakovanji, zlasti pa z vidnejšo slovensko bero kot v preteklosti. Pred enim letom so namreč Gorenjci gladko ugnali Ljubljančane v četrtfinalu, nato pa v polfinalu izpadli. Tokrat sta obe naši moštvi nastopili med najboljšo četverico, železarji so silno namučili favorizirani Brunico, prepričljivo najboljše moštvo rednega dela, zmaji pa ga nato dotolkli v epski predstavi, kot jo je vzneseno imenoval trener novih zmagovalcev tega tekmovanja Jure Vnuk.
Omeniti kaže, da so v Tivoliju nekoč, leta 1972, že osvojili alpski pokal, predhodno tekmovanje poznejše alpske lige, najbližje lovoriki v regiji pa so bili nato v sezoni 1996/97. A po finančnem propadu stare Olimpije je sredi Ljubljane nastal nov hokejski klub, za zdaj še brez realnega proračunskega zagotovila za nastop v EBEL, tekmovanju najvišje hokejske ravni v regiji, a zdaj je navdušilo v tem drugem razredu, kjer vsaj udarnih pet ali šest moštev igra že nadvse spodoben hokej.
»Za to smo garali devet mesecev, povrhu smo morali požreti precej kritik po dveh izgubljenih tekmah na domačem ledu v tem finalu. Drži, 24 sekund je ločilo Brunico od lovorike, a ko smo izenačili, v nadaljevanju končnice pa ohranili zbranost, je res zadišalo po našem slavju,« je bil presrečen trener zmagovalcev Vnuk.
Nikakor mu ni šlo v račun, da naloge za to sezono še ni opravil do konca, saj je pred njim in igralci še finale državnega prvenstva. Uvodna tekma bo drevi (19.00) na Jesenicah, povratna v četrtek (20.00) v Tivoliju. »Res ne vem, komu in zakaj moramo zdaj kot zmagovalci alpske lige in vseh derbijev v sezoni z Jesenicami posebej dokazovati, da smo najboljši na vasi ...«
Tudi trener železarjev Marcel Rodman se zaveda, da takšen sistem tekmovanja ni posrečen, krivdo pa posredno prevzema tudi nase in svoje moštvo: »Če bi mi v polfinalu premagali Brunico, bi imeli lep finale z Olimpijo. Tako kot se spodobi za naslov prvaka, bi ga igrali na štiri zmage. A tu ni kaj pametovati, upam le, da bomo izkoristili svojo svežino in obakrat uživali v polnih dvoranah.«
Ljubljančani so se izjemno veselili podviga na zadnji tekmi finala v Italiji. FOTO: Siniša Uroševič
Končnica alpske lige bo ostala zapisana kot zanimiva, s posameznimi predstavami na kakovostni ravni nad pričakovanji, zlasti pa z vidnejšo slovensko bero kot v preteklosti. Pred enim letom so namreč Gorenjci gladko ugnali Ljubljančane v četrtfinalu, nato pa v polfinalu izpadli. Tokrat sta obe naši moštvi nastopili med najboljšo četverico, železarji so silno namučili favorizirani Brunico, prepričljivo najboljše moštvo rednega dela, zmaji pa ga nato dotolkli v epski predstavi, kot jo je vzneseno imenoval trener novih zmagovalcev tega tekmovanja Jure Vnuk.
Omeniti kaže, da so v Tivoliju nekoč, leta 1972, že osvojili alpski pokal, predhodno tekmovanje poznejše alpske lige, najbližje lovoriki v regiji pa so bili nato v sezoni 1996/97. A po finančnem propadu stare Olimpije je sredi Ljubljane nastal nov hokejski klub, za zdaj še brez realnega proračunskega zagotovila za nastop v EBEL, tekmovanju najvišje hokejske ravni v regiji, a zdaj je navdušilo v tem drugem razredu, kjer vsaj udarnih pet ali šest moštev igra že nadvse spodoben hokej.
Požreti so morali precej kritik
»Za to smo garali devet mesecev, povrhu smo morali požreti precej kritik po dveh izgubljenih tekmah na domačem ledu v tem finalu. Drži, 24 sekund je ločilo Brunico od lovorike, a ko smo izenačili, v nadaljevanju končnice pa ohranili zbranost, je res zadišalo po našem slavju,« je bil presrečen trener zmagovalcev Vnuk.
Nikakor mu ni šlo v račun, da naloge za to sezono še ni opravil do konca, saj je pred njim in igralci še finale državnega prvenstva. Uvodna tekma bo drevi (19.00) na Jesenicah, povratna v četrtek (20.00) v Tivoliju. »Res ne vem, komu in zakaj moramo zdaj kot zmagovalci alpske lige in vseh derbijev v sezoni z Jesenicami posebej dokazovati, da smo najboljši na vasi ...«
Jutri Kopitar in risi Slovenska reprezentanca bo jutri (19.00) na Bledu igrala prvo pripravljalno tekmo doma, potem ko je prejšnji teden visoko izgubila v Budimpešti z Madžarsko (4:7). A takrat še ni imela vseh predvidenih adutov za SP, zlasti pa ne Anžeta Kopitarja, edinega Slovenca v NHL. Po vrnitvi v domovino je spregovoril o jasnem cilju uvrstitve med najboljše reprezentance na svetu, za kar bo morala Slovenija osvojiti eno od prvih dveh mest na prvenstvu v Kazahstanu (od 29. aprila do 5. maja). »Zavedam se, da javnost precej pričakuje od mene, a sam si naložim še večja pričakovanja,« je dejal v pričakovanju odhoda v Nursultan.
Tudi trener železarjev Marcel Rodman se zaveda, da takšen sistem tekmovanja ni posrečen, krivdo pa posredno prevzema tudi nase in svoje moštvo: »Če bi mi v polfinalu premagali Brunico, bi imeli lep finale z Olimpijo. Tako kot se spodobi za naslov prvaka, bi ga igrali na štiri zmage. A tu ni kaj pametovati, upam le, da bomo izkoristili svojo svežino in obakrat uživali v polnih dvoranah.«
