Beloruski šport iz teme na svetlo

Jaka Malus je šel poleti v najbolj zaprto državo v Evropi, zdaj je v najbolj odprti. Belorusija je tako rekoč edina na stari celini, ki je novi koronavirus ni zamrznil. Tam življenje poteka skoraj normalno, Malus pa je verjetno ta čas najbolje pripravljen in najbolj zadovoljen slovenski rokometaš. »Ravno smo končali trening,« je iz Bresta, kjer igra za Meškov, sporočil 23-letni Malus. Trening? Tako čudno in tako nostalgično se to sliši v času, ko je šport tako rekoč ugasnil. Njegovi kolegi že tri tedne pogrešajo žogo, igro. »Mešane občutke imam. Tudi nekaj slabe vesti, če se pošalim. Ne, gre bolj za sočustvovanje do drugih. Pri nas je vse dokaj normalno. Edina razlika je v tem, da zdaj igramo v praznih dvoranah. V soboto gremo v Gomel. Običajno tam prespimo, tokrat gremo z avtobusom na tekmo in takoj nazaj. Čaka nas kakšnih osem ur vožnje v vsako smer.« Pri beloruskih prvakih je veliko tujcev, poleg Malusa še dva Slovenca, nekdanji reprezentant Simon Razgor in trener vratarjev Rolando Pušnik. »Pogovarjamo se s svojimi in vemo, kako je. Čudno, iz tedna v teden čakamo, kaj se bo zgodilo. Ko bodo rekli, ostanite doma, bomo ostali doma, do takrat pa vse po starem,« je sporočil Malus. Preventivnih ukrepov je v Belorusiji zelo malo. »V nekaterih trgovinah so narisali črte, ki naj bi določale razdaljo med kupci, drugače pa nič posebnega. Ne pritožujem se, delujemo po ustaljenem ritmu, nazadnje smo premagali Minsk in si zagotovili naslov prvakov.«

Balkanci najbolj disciplinirani

Vseeno je življenjski utrip v mestu malce drugačen, vsaj za t. i. balkansko kolonijo. »Prej smo se ob prostem času veliko družili na kavicah, šli skupaj na kosilo, večerjo. Zdaj poskušamo biti čim več doma. V klubu so nam svetovali, naj se ne zadržujemo na javnih krajih. A če je 15 igralcev discipliniranih, je dovolj, da gre eden ven in nas vse okuži v sekundi. Zato ne vem, koliko smisla ima vse to,« je povedal Malus, ki ima stike z rokometaši po vsej Evropi. »Vsi se čudijo, kako to, da mi še vedno igramo. Je pa zanimivo, ker zdaj vsi spremljajo beloruski šport, nogometno, hokejsko, rokometno ligo. Če nič drugega, je dobra promocija za državo, o kateri se je vedelo zelo malo.« Predsednik Aleksander Lukašenko svet zabava z izjavami, denimo da naj se ljudje razkužujejo z vodko, da je bolje umreti pokončno kot živeti na kolenih, da virusa ni na spregled. Malus si ni mogel misliti, da bo država tako rekoč čez noč zaslovela po svetu: »Šalimo se, da se prej o nas sploh ni govorilo. Iz teme smo prišli na svetlobo.« Sezona je pri koncu, kmalu bo čas za vrnitev v domovino. A tukaj se lahko zalomi. »Ne vem, kaj naj pričakujem glede na to, da so vse druge države zaprte, mi pa odprti. Doma o tem še nisem govoril,« pravi Malus. Če bodo junija kvalifikacije za SP proti Srbiji, ga bo selektor Ljubomir Vranješ težko spregledal. Utegnil bi biti med redkimi, ki bo še znal normalno teči in metati žogo. »Mogoče bo res prišel čas zame. Na RZS imajo mojo številko.«