ŽAN KRANJEC

Baterije si polni s skoki v morje

Objavljeno 20. oktober 2020 09.09 | Posodobljeno 20. oktober 2020 09.09 | Piše: Siniša Uroševič

Z Žanom Kranjcem smo se na Tirolskem pogovarjali o posebnosti ledenikov, primerjavi s tekmeci ter psihologiji.

Žan Kranjec (levo) je bil lahko v Söldnu bolj vesel uvrstitve kot Štefan Hadalin (desno). FOTO: SZS
Led je prebit, smučarska karavana je vstopila v 55. sezono svetovnega pokala. Kot že dolga leta je bila premiera na tirolskem ledeniku Rettenbach, kjer udarni adut naše moške vrste Žan Kranjec ni ponovil podviga izpred enega leta, ko se je prav tu s 3. mestom uvrstil na stopničke. Tokrat je bil 7., z njim pa smo se pogovarjali tudi o nenavadnem pripravljalnem obdobju, psihološki trdnosti in počitniških skokih v morje.

Na premierni tekmi sezone ste pokazali dve podobi – po odličnem prvem nastopu, ko je bil pred vami le Švicar Gino Caviezel, ste zdrsnili na 7. mesto. Kako gledate na ta premik in spodobno bero točk, ki pa bi bila lahko očitno še bolj bogata?
»Nedvomno bi bilo lahko drugače. Res sem imel po prvem nastopu dobre občutke, res pa je tudi, da so bile razlike v času med nami majhne in če nisi uprizoril brezhibnega nastopa, si bil ob stopničke. Morda sem imel po drugem štartu nekaj težav zaradi načete proge, bolj mi je premetavalo smuči kot v prvo, ni bilo več zanesljivosti.«

Kako je z vašo psihološko pripravljenostjo, delate s strokovnjakinjo Tanjo Kajtna?
»Še naprej sodelujem s Tanjo, psihologiji pa namenjam že tako veliko pozornosti. Učim se vedno znova, iz leta v leto, nato to poskusim prenesti v sezono. Moram ostati zbran in se ne obremenjevati z nepomembnimi dejavniki. Psihologinja mi pri tem pomaga, precej storim tudi sam na temelju izkušenj iz preteklosti.«

Kako ste spremljali tekmece v pripravljalnem obdobju?
»Med pripravami težko ocenjujem moč tekmecev. Seveda se srečujemo, vadimo skupaj, toda tekmi nato pripade posebno poglavje. Lahko je nekdo na treningu zelo hiter, a je nato na tekmi drugače. Nerad govorim o imenih in zaostankih, ne skrivam pa, da smo skupaj vadili tudi s Henrikom Kristoffersnom, Filipom Zubčićem, francoskimi smučarji in še nekaterimi.«

Najbrž svoj davek terjajo posebne razmere na Rettenbachu, dihanje na 3000 m je tako za navadnega smrtnika kot vrhunskega športnika drugačno kot po navadi, kajne?
»Nedvomno, zdaj imamo še maske ... Hočeš nočeš se utrujenosti po takšnem vikendu ne moreš izogniti, res pa je, da se telesno počutim dobro, zdržal sem oba nastopa brez opaznih težav. Višina se pozna pri dihanju, res pa je tudi, da smo v zadnjih tednih vadili predvsem na ledenikih, zato smo se privadili tudi na te zahtevne razmere.«

Vam je pa bilo usojeno, da tokrat vadite le v Avstriji in Švici, virus je preprečil selitev evropskih smučarskih ekip na južno poloblo ...
»Res, po nekaj letih me ni bilo na teh posebnih pripravah na drugi celini. Prepričan sem, da smo dobro izkoristili tudi prvi del v Švici kot tudi te zadnje dneve na različnih ledenikih.«

In ko niste bili na snegu, kaj se je dogajalo v vašem prostem času?
»Ah, tega je na zadnjih pripravah malo. Zjutraj greš na smučarski trening, če ga ni mogoče izvesti, sledi kondicijska vadba, napoči čas za kosilo, za njim oddih, popoldanski trening, kakšna fizioterapija ali denimo videoanaliza. Dan je hitro naokrog, po večerji sledi le počitek ...«

Kaj pa pravi poletni počitek, kot vem, radi skočite med morske valove?
»Vsekakor. Tudi če bi hotel, letos zaradi posebnih razmer ne bi mogel na daljše potovanje, imel pa sem en teden počitnic ter še nekaj lepih vikendov na obali. Seveda s skoki v morje. Tako si napolnim baterije in se nato lotim treninga.«




Deli s prijatelji