KOŠARKA

70 let sanj, užitkov in solz

Objavljeno 15. januar 2020 11.30 | Posodobljeno 15. januar 2020 11.30 | Piše: Eduardo Brozovič

Visok jubilej Košarkarske zveze Slovenije. Začetek v ljubljanski dvorani Tabor.

Luka Dončić, Goran Dragić in soigralci so na EP 2017 uresničili sanje številnih košarkarskih rodov. FOTO: Blaž Samec
Ljubitelji športa že 28 let uživajo (in tudi trpijo) ob nastopih slovenskih košarkarskih reprezentanc obeh spolov in vseh starostnih kategorij, a zgodovina igre pod obročema pri nas je veliko obsežnejša. Z njo so se začeli ukvarjati leta 1939 (po nekaterih virih že leta 1920), danes pa bo minilo že 70 let od ustanovitve Košarkarske zveze Slovenije. Priložnost bodo počastili s slovesnostjo v ljubljanski dvorani Tabor, v kateri je bila 15. januarja 1950 ustanovna seja skupščine KZS.

Skrb za množičnost košarke med mladino in delavci, za dvig kakovosti panoge v Sloveniji ter vzgoja strokovnega kadra so bile glavne naloge v programu dela nove zveze. Od junija 1945 so pod okriljem Fizkulturnega odbora Slovenije delovale komisije za posamezne panoge, a za košarko je še ni bilo, čeprav se je po zapisih dr. Mika Pavloviča v knjigi Mejniki slovenske košarke navdušenje zanjo naglo večalo. Prvi predsednik KZS je postal Tine Benedičič, podpredsednika Adi Klojčnik in Alfonz Ledinek, generalni sekretar pa Peter Breznik. Skupaj so začeli orati ledino. Ob ustanovitvi zveze se je vanjo včlanilo 19 klubov s 630 registriranimi igralci (v tej sezoni je v Sloveniji 134 klubov z 8929 domačimi registriranimi igralci in 206 tujci), državna prvaka pa sta postala Železničar iz Maribora pri moških in ljubljanski Železničar pri ženskah.

Najlepše šele prihaja?

Benedičič je vodil krovno zvezo do leta 1961, nasledili so ga Stane Dolanc, Peter Breznik, Miran Potrč, Miloš Mitič, Marko Sok, Mirjan Bevc, Dušan Šešok, Roman Volčič in zdajšnji predsednik Matej Erjavec. S številnimi sodelavci in navdušenci so poskrbeli za nenadejan razmah košarke v Sloveniji. Na klubski ravni je Olimpija z Ivom Daneuuom na čelu šestkrat osvojila naslov jugoslovanskega prvaka, številni košarkarji, košarkarice in trenerji so osvajali kolajne z nekdanjimi skupnimi reprezentancami, Ljubljana je bila leta 1970 gostiteljica nepozabnega svetovnega prvenstva. Po osamosvojitvi Slovenije se je začelo novo obdobje, prepolno izzivov.

KZS je 10. januarja 1992 postala samostojna članica mednarodne zveze Fiba, 16 dni pozneje pa so na gradu Bogenšperk pri Litiji pripravili slovesnost ob ustanovitvi slovenskih reprezentanc, ki so ponesle ime nove države po vsem svetu. Moška članska izbrana vrsta je že 20. marca 1992 odigrala prvo meddržavno tekmo s Hrvaško v Slovenskih Konjicah in se junija istega leta predstavila na prvem uradnem tekmovanju, kvalifikacijah za OI v Barceloni. Sledili so nastopi na 12 zaporednih evropskih prvenstvih in treh mundialih, košarkarice so igrale na zadnjih dveh eurobasketih, mlade selekcije pa so osvojile sedem odličij (šest v moški konkurenci) na prvenstvih stare celine. Vrhunca samostojne ere sta bila nedvomno evropsko prvenstvo 2013 v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah ter osvojitev zlate kolajne na EP 2017, s katero so se uresničile sanje številnih rodov. Najlepše pa morda šele prihaja. 




Deli s prijatelji