Po šolanju in poslu v ZDA bo reševal ljubljanski Slovan

V zadnjih letih je bilo kar precej poskusov postavljanja ljubljanskega košarkarskega kluba KD Slovan na noge. Leta 2012 je za predsednika prišel nekdanji košarkar Miloš Paravinja, lani ga je nasledil bankir Štefan Belinger, pred dobrim tednom pa je ta položaj zasedel Niko Klanšek. Prav Klanšek, nekdanji košarkar, sicer pa uspešen podjetnik in inovator, danes vodja Delovega Startup studia, je odločen Slovanu vrniti nekdanji sijaj, ki ga je premogel.

Poslovna žilica

»Košarka je bila vedno moja strast,« pove Niko, ki se je rodil leta 1984. Po duši je slovanovec, dve leti je tu treniral, potem je šel v Olimpijo, bil je celo kandidat za nastop v mladinski reprezentanci, a na koncu ni potoval na EP. V njegovi generaciji sta z njim rasla brata Erazem in Domen Lorbek. Košarko je igral tudi za bežigrajsko gimnazijo, v zadnjem letniku pa je šel v ZDA na izmenjavo v Kalifornijo v Lake Tahoe. Po letu dni je odšel na univerzo Oregon, kjer je dobil košarkarsko štipendijo. Naglo je spoznal, da bo imel boljšo šolo, če si bo študij plačal sam. Na pomoč mu je priskočila mama, ki mu je financirala študij. V tem času je ugotovil, da od košarke ne bo živel, zato je, to mu je v krvi, začel razmišljati o poslu. V času šolanja v New Yorku sta z mamo proizvajala smutije v Belgiji in jih prodajala v ZDA ter na Japonsko. Po štirih letih sta podjetje prodala, Niko pa je imel dve diplomi – iz ekonomije in ra- čunalništva ter filma in videa. V letu 2012 se je vrnil v Europo, saj je s podjetjem FlyKly začel razvoj pametnega kolesa. Pri tem je bil zelo uspešen – tako poslovno kot tudi inovatorsko. Na spletni aplikaciji Kickstarter je hitro zbral dovolj denarja za proizvodnjo, leta 2015 pa je podjetje prodal. Vnovič si je vzel leto premora (leto dni se je šolal na Harvard Business School!), da bi našel nov izziv. Smutiji so bili njegova strast, potem kolesa, zdaj pa je napočil čas za košarko.

Prepričali so ga

Ker je košarko spoznal kot igralec in trener, ni skrival ambicij, da bi se enkrat preizkusil tudi na vodstvenih položajih. Lani je spoznal Roka Klemenčiča, košarkarskega delavca in entuziasta iz Kranja, ki pa je še danes prijatelj trenerja Marka Markoviča, ki vodi člane Slovana. Beseda je dala besedo, Nika Klanška so povabili na pogovor. Očitno so v klubu ocenili, da potrebujejo svežo kri, zato so ga 8. junija imenovali za predsednika. »Vsi vemo, kaj pomeni Slovan. To je še danes izjemna blagovna znamka, ki nekaj pomeni v regiji,« se na te romantične čase in zgodbe ozre Niko. A ker mu je posel v krvi (njegov oče je proizvajal in prodajal sokove Vipi, mati pa je bila ustanoviteljica podjetja Nektar & Natura), že danes razmišlja o tem, da je treba oblikovati (prodajne) produkte in znižati stroške. Klub je uspešno prestal prisilno poravnavo, v letu je izplačal petino sredstev, v prihodnjih štirih letih bo poplačal še 80 odstotkov dolga. Zadnje sezone ni končal v zelenih številkah, ampak v minusu. Klanšek iz tega ne dela drame. Da bi bilo vsem lažje, je tudi sam prispeval nekaj denarja. »Verjamem v to zgodbo!« je odločen, ko začne naštevati produkte, ki bi jih razvil z ekipo – šola košarke, akademija/mladinski pogon, članska ekipa, košarkarski center za rekreativce, marchendising, turnirji, kampi in članstvo.

Jasna vizija

»Predvsem pa si želim, da bi klub deloval transparentno in neodvisno,« nadaljuje Niko, ki opaža, da so v Sloveniji klubi preveč odvisni od enega vira prihodkov. Zato si bo prizadeval, da bo teh pipic več. »To je tako kot v poslu: ko ekonomija prosperira, gre tvoj posel navzgor. Ko je kriza, pade. A nikoli ne sme pasti toliko, da bi propadel,« nas še pouči. »Želim si, da bi imeli eno najboljših mladinskih šol v Sloveniji, da bi mlade navdušili za košarko, vsem drugim pa omogočili, da udejstvovanje v košarki tako ali drugače nadaljujejo na Slovanu,« še pove Klanšek.