DOLGOVI

Sekelj: Če bi plačevali zgolj dolg, bi klub ugasnil

Objavljeno 10. junij 2013 11.00 | Posodobljeno 10. junij 2013 11.00 | Piše: Rok Tamše

Hokejsko drsalno društvo Telemach Olimpija je največji davčni dolžnik med slovenskimi športnimi organizacijami.

Direktor Telemacha Olimpije Matjaž Sekelj je začel odplačevati stare grehe (foto: Aleš Černivec, Delo).

LJUBLJANA – Denarni dolgovi dušijo slovenske športne klube in društva. To sicer že dolgo ni nič novega, toda v minulem obdobju je marsikdo vse to pospravljal pod preprogo, obračal glavo stran ali prelagal poravnavo obveznosti na neke boljše čase, ki pa nikakor nočejo priti. Sredi aprila je z javnim razkritjem največjih davčnih dolžnikov udarila še Davčna uprava Republike Slovenije (Durs). Skrivanja ni več, kot največjega dolžnika v slovenskem športu so predstavili Hokejsko drsalno društvo Telemach Olimpija.

Alfa in omega hokejskih zmajev iz Tivolija je direktor kluba Matjaž Sekelj, ki pred novo sezono ni obremenjen zgolj z omenjenim dolgom. Z vodstvom zagrebškega Medveščaka, ki bo v novi sezoni nastopal v ligi KHL, in šefi razširjenega avstrijskega prvenstva (liga EBEL) bo v prihodnjih dneh poskušal najti dogovor glede sodelovanja ljubljanskega in zagrebškega moštva, v prvi vrsti gre za igranje Medveščakovih rezervistov v dresu Olimpije v EBEL. Težave mu povzroča tudi bližnje evropsko prvenstvo košarkarjev v Sloveniji, saj hokejisti do konca septembra ne bodo imeli na voljo tivolske dvorane, ob vsem tem pa mora Sekelj sestavljati še moštvo.

Durs je Telemach Olimpijo uvrstil v dolžniški razred med 500.000 in 1,000.000 evri. Kakšen je vaš natančni dolg?

Dolg našega kluba do Davčne uprave Republike Slovenije je znašal nekaj čez 700.000 evrov, ampak danes znaša že manj kot pol milijona. Uspelo nam je poplačati 264.000 evrov. Ves čas smo v stiku z davčno upravo, po najboljših močeh poskušamo reševati zadeve. Samo z delom lahko svoj dolg tudi odplačamo, s popolno restrikcijo pa se tega ne da. Na davčni upravi imajo razumevanje za to, na kaj več pa ne moremo računati. Predstavili smo svoje predloge za reševanje dolga, pred dobrim mesecem smo ga del plačali in upam, da bomo lahko na podoben način rešili tudi preostale obveznosti.

To je precejšen udarec za klubski proračun, sploh ker to ni ves dolg. Kaj pa preostale obveznosti?

Sredstva, ki jih dobimo od Mestne občine Ljubljana, nameravamo porabiti za pokritje davčnega dolga. Ta zdaj znaša okrog 470.000 evrov. Ob tem imamo še dolg do igralcev in bank. V zadnjem letu smo z njimi prišli do dogovorov, reprogramirali smo kredite in tako bomo izpolnili obveznosti do leta 2020. Skupni dolg znaša nekaj več kot milijon evrov, najtežje pa je trenutno odplačati davčni dolg. Vendar vseeno mislim, da bomo to lahko rešili, če bo le obojestransko razumevanje. Od decembra 2012 do danes smo davčni upravi plačali skoraj 350.000 evrov.

Če bi vaše člansko moštvo normalno funkcioniralo v ligi EBEL, bi lahko po grobi oceni davkariji plačali 250.000 evrov na leto.

Ja, tako nekako bi morale biti stvari postavljene in v tej smeri je treba iti.

Kako to, da ste se znašli v takšnih dolgovih?

V zadnjih letih so se ekonomske težave stopnjevale, po drugi strani pa smo morali imeti konkurenčno moštvo v mednarodnem tekmovanju, če smo tam sploh želeli obstati. Če bi reševali samo težave iz preteklosti, bi lahko ugasnili. Vselej sem trdil, da je šport nekakšen krog, v katerem moraš imeti konkurenčno moštvo, da lahko pritegneš pokrovitelje, gledalce in televizijo ter da na koncu skleneš ta krog. Če na mehak način rešuješ dolgove, se to še da izpeljati, če pa greš v to drastično in rečeš, da ni več na razpolago sredstev za vodilno moštvo, ker moraš poravnati vse obveznosti za nazaj, potem to pomeni, da izgubiš vse. Ker nisi konkurenčen v športnem smislu, se te odrečejo pokrovitelji in gledalci. Potem zgodbe ni več.

Če bi po Acroniju Jesenice ugasnila še Olimpija, v Sloveniji ne bi bilo več hokeja na profesionalni ravni.

Tu lahko le prosimo za razumevanje države in njenih organov. Vsi imamo težave, praktično ni kluba, ki se ne sooča s tem. Razlika med Jesenicami in Olimpijo je bila v tem, da ima Olimpija manjši odstotek dolga do nekdanjih igralcev kot Jeseničani. Oni so imeli že tako velik davčni dolg, ob tem pa še ogromen dolg tudi do igralcev. To je bilo odločilno.

Bodo čez leto dni v ligi EBEL še naklonjeni morebitni priključitvi članskega moštva Jesenice mladi?

V prvi vrsti je škoda 365 dni, ki so za nami. Ko smo imeli pozimi Bežigrad Icefest, naklonjenosti vrnitvi Jeseničanov pri vodstvu lige ni bilo. V prvi vrsti zaradi tega, ker so mnogi nekdanji jeseniški igralci in trenerji ves čas pritiskali na vodstvo EBEL, naj nekaj stori v zvezi z dolgovi jeseniškega kluba do njih. Številke so res gromozanske. Torej v EBEL niso hoteli niti razmišljati o Jesenicah, dokler se te stvari ne bi rešile. Toda zadeve so se spremenile z odhodom Medveščaka v KHL, pozitivni signal pa je pomenilo tudi igranje moštva Jesenice mladi v ligi EBEL za igralce do 20 let. Zato se je odprla možnost njihove vrnitve. A to se spet ni izšlo, vprašanje pa je, kaj bo čez leto dni. Z odhodom Medveščaka se je nekaj naučilo tudi vodstvo EBEL in bo verjetno poskušalo najti povezave z nekimi drugimi stabilnimi klubi iz regije. Načrti KHL niso majhni, verjetno bo pri njih pristal še kakšen klub. Zato mora EBEL poiskati alternative, da obdrži svoje tekmovanje.

Kako kaže s sodelovanjem Medveščaka in Olimpije?

To bi bilo spet nekaj novega v EBEL, zato moramo z vodstvom uskladiti podrobnosti. V Olimpijinem dresu bi igralo pet ali šest igralcev Medveščaka, po potrebi pa bi se vračali v zagrebško moštvo za igranje v ligi KHL. Do srede novembra to niti ne bi smel biti problem, glede na to, da je prost pretok igralcev med klubi. Od srede novembra naprej pa lahko klubi v EBEL zamenjajo le še tri igralce in tu moramo najti dogovor.

Ali obstaja možnost, da kdo od slovenskih reprezentantov, ki so ta čas brez kluba, pristane v dresu Telemacha Olimpije?

Slovenski igralci, ki so v tujini, imajo tako visoke pogodbe, da tega ne moremo sprejeti. Mi pač moramo servisirati dolgove. V zadnjih dveh letih smo v klub pripeljali neznane igralce, ki jim je bila Olimpija odskočna deska, da odidejo na boljše. Pri nas se lahko uveljavijo ter dobijo določeno vrednost na tukajšnjem hokejskem trgu. Tako je lani odšlo pet igralcev v Beljak, tudi letos imajo praktično vsi tujci, ki so odšli, razen Patricka Coulomba, že nove klube in izdatnejše pogodbe, kot so jih imeli v Ljubljani. Z Žigo Pancetom in Alešem Mušičem se še dogovarjamo. Predvsem Žiga bi se rad preizkusil v tujini, videli pa bomo, ali bo dobil zadovoljivo ponudbo.

Črna lista športnih dolžnikov

Davčna uprava Republike Slovenije je sredi aprila objavila tudi seznam največjih dolžnikov na športni sceni. Za Telemachom Olimpijo so se zvrstili Hokejski klub Jesenice, Mladinski nogometni klub Ljubljana, Nogometni klub Olimpija, Nogometni klub Primorje, Športni klub Prevalje (vsi v razredu 100.000–300.000 evrov), Športno društvo Planica (50.000–100.000), Hokejski klub Alfa, Hokejsko društvo Maribor in Zveza športnih društev Olimpija (vsi v razredu 10.000–30.000). Dodajmo, da gre pri nogometnem klubu Olimpija za nekdanji klub, ki je ugasnil, in pri hokejskem klubu Jesenice za lani ugasli Acroni Jesenice.





Deli s prijatelji