LJUBLJANA – Dogajalo se bo v dvorani Zlato polje, zatorej bosta tam tudi zlata umetna stena in naše zlato dekle. Kranj bo namreč konec tedna gostil finalno tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti, seveda pa bo vrh naskakovala tudi mlada slovenska šampionka Janja Garnbret. V soboto bodo ob 8. uri kvalifikacije za moške, ob 13. za ženske, ob 20.00 pa oba polfinala. V nedeljo se bo finalno plezanje začelo ob 17. uri.
V zlatopoljnem Kranju pa bi zlato pravilo lahko bilo: Dobro, boljše, najboljše, Garnbretova. Osemnajstletna Korošica je po vrhunski lanski sezoni tudi letos mojstrska; na kranjski finale bo že drugo leto zapored prišla kot skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji, je evropska prvakinja v kombinaciji, podprvakinja v balvanih, v teh je druga v skupnem seštevku svetovnega pokala.
V omenjenem tekmovanju si je letos priplezala kar osem zmag, kar je rekord, pet v težavnosti in tri v balvanih, rekordna pa je tudi bera točk (1035) v skupnem seštevku. »V kranjsko tekmo grem, ker sem že dobila skupni seštevek, bolj sproščeno kot po navadi in z dobrimi občutki. Moja forma nekako še ni zanihala, da bi rekla, da je slabša, kot je bila na preteklih tekmah. A še vedno je kranjska tekma, pritisk je vseeno malce večji, veliko k nastopu pripomore glava. Res je, da v Kranju še nimam zmage, dvakrat sem bila tretja, Kranj me nekako še ne spusti s tega mesta. Vedno si tam želim pokazati dobro plezanje, a vedno se nekje zalomi, in upam, da se letos to ne bo zgodilo oziroma da bom vsaj na višji stopnički, kot je tretja. Ta sezona je bila sicer res vrhunska, že za lansko sem rekla, da bolje ne more biti. Letos sem naredila še korak naprej v balvanih, zdaj pa res ne vem, kje še lahko rezultatsko napredujem. Edinole da zmagam na čisto vseh tekmah v sezoni, ne morem si sploh predstavljati, kako bi to bilo videti, bilo bi povsem nad mojimi pričakovanji. Ne vem, kdaj se bo ponovila takšna sezona, kot je bila letošnja, moram uživati v tem,« se je smejalo slovenski asinji. V športu, po lanski vrhunski sezoni, pa je vedno težje braniti kot napadati.
»V lanski sezoni sem napadala, imaš pač nekoga, ki mu slediš, treniraš tako, da boš boljši od njega. Letos pa se s tem nisem obremenjevala, bolj sem sama želela biti telesno močnejša kot lani, tudi nekaj sem se naučila, pridobila več izkušenj. Tudi glava je bila letos malce drugačna kot lani, želela sem pač le ponoviti lanske rezultate.« Čudežna plezalna deklica pa sebe še ne vidi kot legende, pravi, da le pleza in uživa v tem, na vsaki tekmi poskuša dati vse od sebe, kako jo vidijo drugi, pa je njihovo osebno mnenje. Vsekakor gre za talent brez primerjave. »Velikokrat slišim od ljudi, da sem že pri osemnajstih letih plezalna legenda oziroma sem bila že lani. Sama pa še vedno vidim tiste plezalne legende, ki so veljale včasih in veljajo še danes, ne vidim se še, da sem ena izmed njih. Morebiti zato, ker sem še premlada,« je še vedno nasmejana sklenila Janja Garnbret.
