NOGOMET

Maribor je zastavonoša, vsi drugi za preživetje

Slovenski klubski nogomet napreduje, obisk tekem pa je še vedno skromen. Strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič orisal realno podobo.
Fotografija: Zadnji derbi med Olimpijo in Mariborom v Stožicah si je ogledalo 9500 ljudi, stadion premore 16.000 sedežev. Foto: Roman Šipić
Odpri galerijo
Zadnji derbi med Olimpijo in Mariborom v Stožicah si je ogledalo 9500 ljudi, stadion premore 16.000 sedežev. Foto: Roman Šipić

LJUBLJANA – Po reprezentančnem premoru se bo ta vikend nadaljevalo državno prvenstvo nogometnih prvoligašev. Po mnenju mnogih poznavalcev je naslov prvaka 13 krogov pred koncem sezone oddan Mariboru, ki ima deset točk prednosti pred Olimpijo. Boj za vse druge položaje bo dramatičen, kar prvoligaško tekmovanje dela še bolj zanimivo. Toda, pozor! Dvoboji ne prepričajo niti najzvestejših privržencev nogometa, ki z izjemo Maribora in Mure ter občasno Olimpije zelo skromno obiskujejo stadione v elitnem tekmovanju.

V povprečju 1556 gledalcev na tekmo

V tej sezoni si jih v povprečju ogleda 1556 ljudi, največ jih je bilo na tekmi 14. kroga med Mariborom in Olimpijo (1:2), ko se jih je zbralo 12.000, najmanj (100) so jih našteli na tekmi med Aluminijem in Gorico (0:0) v 8. krogu. Zakaj obisk ni boljši, kam pravzaprav spadamo po obiskanosti, smo vprašali Tomaža Ambrožiča, direktorja agencije Sport Media Focus. »V zadnjih desetih letih beležimo napredek glede obiska tekem. Treba je pogledati realno, predvsem, kako velika so mesta, kjer so doma prvoligaši. Po tej razlagi ima Maribor s 150.000 prebivalci nadpovprečen obisk, saj v povprečju znaša prek 4000 gledalcev. Če je na tekmah od dva do tri odstotke prebivalcev mesta, je to zelo dobro. Po tem kriteriju nimajo tako malo gledalcev niti Domžale, Celje ali denimo velenjski Rudar,« meni Ambrožič, ki poudarja: »Treba se je zavedati, da z izjemo Maribora prav noben klub ni blagovna znamka, vsi imajo kratko tradicijo, niso še uveljavljeni kot športne institucije. Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri klubi začeli resneje delati z navijači in mediji, proces, da postaneš institucija v določenem okolju, pa lahko traja 20, 30 ali 40 let.«

Gradnja infrastrukture in preživetje

Seveda je vse skupaj povezano z uspehi, Maribor tudi v tem prednjači v samostojni Sloveniji. »Pomembna je celotna infrastruktura klubov, torej delovanje vseh selekcij in klubske administracije. Klubi večinoma nimajo denarja, da bi posebej zaposlili ljudi za marketing, odnose z mediji in navijači. Zato sta v tem obdobju v ospredju gradnja vse potrebne infrastrukture in preživetje, sčasoma pa bodo napredovali na vseh področjih. Vselej bomo omejeni zaradi majhnosti države, a še obstaja prostor za napredek,« je prepričan Ambrožič, ki odlično pozna kondicijo slovenskega športa v marketingu, trženju in odnosih z javnostmi.

Fenomen Mure in družabnih omrežij

Maribor je res zastavonoša razvoja klubskega nogometa. To potrjujejo tudi sredina predstavitev družinskega sektorja za navijače v Ljudskem vrtu, njihovo sodelovanje s privrženci in posebne ponudbe, ki jih pripravljajo skupaj s sponzorji. V tem segmentu so vijolični svetlobna leta pred tekmeci. Naš sogovornik še izpostavlja: »Zanimiv je tudi fenomen Mure, ki je edini športni klub v Murski Soboti, s katerim se lahko ljudje identificirajo. Na tekmah ima izjemno število navijačev (v 23 krogih Maribor 87.800, Olimpija 71.990 in Mura 65.750), zato predstavlja pravo osvežitev. Obiskanost tekem je narasla v preteklih sezonah, ko je imel TV-pravice za prvo ligo Pro Plus, vse bolj pa je treba upoštevati aktivnosti klubov na družabnih omrežjih. Če ima posamezni klub 1000 ali 2000 sledilcev, je to že lepa osnova za potencialne nove obiskovalce njihovih tekem.« 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije