Znak hormonskih sprememb: kadar so prisotne bolečine, gre lahko za resnejše težave
Normalni menstrualni cikel je v povprečju dolg 28 dni, vendar pa se lahko krvavitve pojavljajo na 21 –35 dni. Če ima ženska menstruacijo v intervalih, krajših od 21 dni, gre lahko za t. i. polimenorejo oziroma prepogosto menstruacijo, mogoče pa je tudi, da gre za vmesne krvavitve, ki so znak nekaterih zdravstvenih težav. V obeh primerih je pomembno poiskati zdravniško pomoč.
Nihanje hormonov
Prepogosta menstruacija se lahko zgodi naključno in ne pomeni posebnih zdravstvenih težav. Kadar se po krajšem ciklu vrne v normalen ritem, gre verjetno za enkratni dogodek, zaradi katerega vam ni treba h ginekologu. Krajši cikli se lahko pojavijo pri dekletih, ki so šele nedavno dobile prvo menstruacijo.
Nevarnost za slabokrvnost
Tudi če se prepogosta krvavitev pojavlja zgolj zaradi hormonskih sprememb, je potreben posvet z ginekologom. Prepogoste krvavitve namreč lahko vodijo v slabokrvnost. Zdravnik bo predpisal hormonsko kontracepcijo, hormonsko nadomestno zdravljenje ali progesteronske tablete. Prepogosta menstruacija je lahko vzrok neplodnosti.
Raven hormonov v puberteti zelo niha, zato je mogoče, da se krvavitev pojavi celo dvakrat na mesec. Prav tako je mogoča polimenoreja v obdobju perimenopavze, torej deset let pred nastopom menopavze. V tem obdobju se namreč začnejo hormoni spreminjati, kar lahko pomeni daljše ali krajše cikle. Drugačna kot prej, šibkejša ali močnejša, je lahko tudi krvavitev.
Endometrioza
Po drugi strani je pogosta krvavitev lahko znak katerega resnejšega obolenja. Med drugim endometrioze, stanja, ko se maternično tkivo razrašča v druge dele telesa. To lahko povzroči tudi bolečine v trebuhu in krče, krvavitve pa so včasih tako močne, da jih zamenjamo za menstruacijo. Zdravnik možno prisotnost endometrioze preveri s pregledom in ultrazvokom, zatrdno pa jo je mogoče diagnosticirati le operativno, s pomočjo laparoskopije.
Težave s ščitnico
Ščitnica regulira hormonske procese v telesu in kadar z njo kaj ni v redu, se to lahko kaže tudi v spremenjenem menstrualnem ciklu. Ta se spremeni tako pri hipertiroidizmu (pretiranem delovanju ščitnice) kot pri hipotiroidizmu (prepočasnem delovanju).
Od 21 do 35 dni je dolg normalen menstrualni cikel.
Za hipotiroidizem lahko gre, če imate poleg nerednih menstruacij še druge simptome, denimo vas nenehno zebe, imate slabo prebavo ter ste ves čas utrujeni, se nepojasnjeno redite, vam srce bije prepočasi, imate močne menstruacije, bledo kožo in zabuhel obraz. Znaki hipertiroidizma so, da vam je nenehno vroče, imate izbuljene oči, drisko (ali pa pogosto izločate blato), težave s spanjem ter ste razdražljivi, vam srce hitro bije in nepojasnjeno hujšate. Pri obeh stanjih je nujno zdravljenje.
Maternični izrastki
Različni izrastki v maternici, denimo endometrijski polipi ali miomi maternice, lahko povzročijo krvavitve. Za maternični izrastek lahko gre, če poleg prepogostih in navadno tudi zelo močnih menstruacij čutite polnost ali pritisk v medenici, pogosto hodite na vodo, čutite bolečine v spodnjem delu hrbta, vas boli med spolnimi odnosi. V primeru tovrstnih težav, ki vztrajajo več kot en mesec, je nujen čimprejšnji obisk pri ginekologu. Prepogoste menstruacije lahko povzročijo tudi druga stanja, kot so adenomioza, rak maternične sluznice in pretirano razraščena maternična sluznica.
