V Srbiji toplo-hladni odzivi na prodajo Komercijalne banke
Opozicija ostra, predsednik Aleksandar Vučić zagovarja prodajo banke v državni lasti.
Odpri galerijo
FOTO: Masanori Josida Alo
Le nekaj ur pred včerajšnjim podpisom pogodbe o nakupu oziroma prodaji Komercijalne banke Srbije ljubljanski NLB se je na nameravano prodajo banke, ki je takrat še visela v zraku, izjemno ostro odzvala opozicija v Srbiji.
»Srbija se spreminja v kolonijo,« so javnosti sporočili iz Stranke svobode in prava, ki jo vodi Dragan Đilas, in navedli, da »vlada Srbije v imenu državljanov prodaja monetarno suverenost Srbije, da bi si zagotovila podporo MMF in EU, da bo ostala na oblasti. Prodaja Komercijalne banke je cena, ki jo oblast plačuje za stavek Srbija se razvija v pravi smeri.«
Boško Obradović, predsednik opozicijske stranke Dveri, je ljudi pozval, naj se priključijo Gibanju za rešitev Komercijalne banke in naj podpišejo peticijo proti prodaji banke. »S tem bomo preprečili popolno predajo srbskega bančnega tržišča tujemu kapitalu in dokončno potrditev kolonialnega položaja Srbije.« Vendar je za te vrste akcijo prepozno, saj so srbski minister za finance Siniša Mali, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in član uprave NLB Archibald Kremser pod večer pogodbo o prodaji tretje največje banke v Srbiji podpisali. Konec transakcije je napovedan za četrti kvartal 2020, za stoodstotni delež bo NLB plačala 465 milijonov evrov.
»To je najbolj poceni zbiranje predvolilnih točk,« je ocenil nasprotovanje opozicije predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Na kritiko opozicije iz zadnjih dni, da Srbija prodaja svojo tretjo največjo banko slovenski NLB, kar je »kot da bi palček kupoval velikana«, je Vučić odgovoril, da primerjava ne zdrži, saj »NLB ni slovenska banka, ampak ameriška, Slovenija ima v NLB zgolj 25-odstotni delež«. Menil je, da za Srbijo zadostuje, če ima eno svojo dobro banko, to je Poštna hranilnica. »Tisti, ki kritizirajo prodajo Komercijalne banke, so pozabili, v katerem stoletju živijo. Želimo si živeti v Evropi brez meja.«
Do prodaje Komercijalne banke so bili v nekaterih srbskih medijih že vnaprej kritični. Pri tem so se sklicevali na izjavo guvernerke Narodne banke Srbije Jorgovanke Tabaković, ki se je pred natanko osmimi dnevi že drugič izrekla, da nasprotuje prodaji. Menila je, da potrebuje država Srbija »poleg Poštne hranilnice, ki je dobra banka in bi morala rasti, še vsaj eno državno banko«. V tem duhu je bilo razumeti tudi predsednika izvršnega odbora Komercijalne banke Vladimirja Medana, ki je le dan kasneje opozoril, da gre banki dobro, saj je lani ustvarila rekordni dobiček 75,3 milijona evrov, z 1,8 milijarde evrov pa je tudi vodilna po obsegu varčevanja na domačem trgu.
Drugače pa je menil bivši guverner narodne banke Srbije Dejan Šoškić, ki je na dan prodaje, torej včeraj, ocenil, da je odločitev o privatizaciji banke dobra, saj »država v finančnem sektorju ni dober lastnik«.
Srbija je razmeroma hitro dokončala postopek prodaje, v manj kot letu dni. Razpis za prodajo je objavila lani maja. Dokončanje transakcije je sicer odvisno od pridobitve soglasij več ustanov, med drugim Evropske centralne banke, Banke Slovenije in Narodne banke Srbije.
NLB, ki že posluje v Srbiji, bo tako pridobila dodaten 11-odstotni delež na tržišču, 2744 zaposlenih in 200 izpostav Komercijalne banke po Srbiji, dodatne pa tudi v Črni gori in Republiki Srbski v BiH. Za konsolidacijo razdrobljenega bančnega sektorja si Srbija prizadeva že dlje časa. Pred nekaj leti je imela 47 bank, zdaj jih ima 26.
»Srbija se spreminja v kolonijo,« so javnosti sporočili iz Stranke svobode in prava, ki jo vodi Dragan Đilas, in navedli, da »vlada Srbije v imenu državljanov prodaja monetarno suverenost Srbije, da bi si zagotovila podporo MMF in EU, da bo ostala na oblasti. Prodaja Komercijalne banke je cena, ki jo oblast plačuje za stavek Srbija se razvija v pravi smeri.«
Boško Obradović, predsednik opozicijske stranke Dveri, je ljudi pozval, naj se priključijo Gibanju za rešitev Komercijalne banke in naj podpišejo peticijo proti prodaji banke. »S tem bomo preprečili popolno predajo srbskega bančnega tržišča tujemu kapitalu in dokončno potrditev kolonialnega položaja Srbije.« Vendar je za te vrste akcijo prepozno, saj so srbski minister za finance Siniša Mali, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in član uprave NLB Archibald Kremser pod večer pogodbo o prodaji tretje največje banke v Srbiji podpisali. Konec transakcije je napovedan za četrti kvartal 2020, za stoodstotni delež bo NLB plačala 465 milijonov evrov.
Predsednik zagovarja prodajo
»To je najbolj poceni zbiranje predvolilnih točk,« je ocenil nasprotovanje opozicije predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Na kritiko opozicije iz zadnjih dni, da Srbija prodaja svojo tretjo največjo banko slovenski NLB, kar je »kot da bi palček kupoval velikana«, je Vučić odgovoril, da primerjava ne zdrži, saj »NLB ni slovenska banka, ampak ameriška, Slovenija ima v NLB zgolj 25-odstotni delež«. Menil je, da za Srbijo zadostuje, če ima eno svojo dobro banko, to je Poštna hranilnica. »Tisti, ki kritizirajo prodajo Komercijalne banke, so pozabili, v katerem stoletju živijo. Želimo si živeti v Evropi brez meja.«
Do prodaje Komercijalne banke so bili v nekaterih srbskih medijih že vnaprej kritični. Pri tem so se sklicevali na izjavo guvernerke Narodne banke Srbije Jorgovanke Tabaković, ki se je pred natanko osmimi dnevi že drugič izrekla, da nasprotuje prodaji. Menila je, da potrebuje država Srbija »poleg Poštne hranilnice, ki je dobra banka in bi morala rasti, še vsaj eno državno banko«. V tem duhu je bilo razumeti tudi predsednika izvršnega odbora Komercijalne banke Vladimirja Medana, ki je le dan kasneje opozoril, da gre banki dobro, saj je lani ustvarila rekordni dobiček 75,3 milijona evrov, z 1,8 milijarde evrov pa je tudi vodilna po obsegu varčevanja na domačem trgu.
Bančni sektor je v Srbiji razdrobljen
Drugače pa je menil bivši guverner narodne banke Srbije Dejan Šoškić, ki je na dan prodaje, torej včeraj, ocenil, da je odločitev o privatizaciji banke dobra, saj »država v finančnem sektorju ni dober lastnik«.
Srbija je razmeroma hitro dokončala postopek prodaje, v manj kot letu dni. Razpis za prodajo je objavila lani maja. Dokončanje transakcije je sicer odvisno od pridobitve soglasij več ustanov, med drugim Evropske centralne banke, Banke Slovenije in Narodne banke Srbije.
NLB, ki že posluje v Srbiji, bo tako pridobila dodaten 11-odstotni delež na tržišču, 2744 zaposlenih in 200 izpostav Komercijalne banke po Srbiji, dodatne pa tudi v Črni gori in Republiki Srbski v BiH. Za konsolidacijo razdrobljenega bančnega sektorja si Srbija prizadeva že dlje časa. Pred nekaj leti je imela 47 bank, zdaj jih ima 26.
