Starost prinese bolezni oči
S staranjem se povečuje možnost za najrazličnejše zdravstvene težave, tudi z očmi. Vse spremembe je treba spremljati in ukrepati, da vida ne bi izgubili. Še posebno je treba biti pozoren na štiri resne bolezni, ki jih praviloma prinese starost. To so siva mrena, glavkom, starostna degeneracija makule in diabetična retinopatija.
Diabetična retinopatija je kronični zaplet ob sladkorni bolezni.
Pri sivi mreni gre za zamotnitev očesne leče, zaradi česar svetloba ne more prodreti do mrežnice. Siva mrena oziroma katarakta se razvija zelo počasi, njen učinek na vid se zelo različno kaže: pri nekaterih lahko postane meglen, pri drugih se lahko pojavi kratkovidnost ali pa imajo težave pri razločevanju barv. Zamegljenosti oziroma zamotnitve leče morda ne boste opazili, dokler ne blokira vašega osrednjega vidnega polja in poslabša vida, zato je treba biti po 60. letu starosti še posebno pozoren, pravijo oftalmologi. Siva mrena se namreč začne pojavljati prav v tej starosti in je tudi najpogostejši vzrok slepote v svetu. Čeprav sta danes operacija oziroma odstranitev sive mrene in zamenjava očesne leče precej rutinski, vseeno obstajajo določena tveganja in ljudje se za to ne odločajo, dokler niso izgubili ostrine vsaj za tretjini.
Druga resna bolezen je starostna degeneracija makule, pri kateri propadajo neobnovljive receptorske celice v centru mrežnice. Ko se ta stara, lahko postane manj občutljiva za svetlobo zaradi izgube celic, zmanjšane oskrbe s krvjo ali degeneracije. Makula je še zlasti nagnjena k propadanju. Oftalmologi opozarjajo, da je starostna degeneracija makule zelo resna bolezen, saj močno poslabša kakovost življenja ljudem, ki zanjo zbolijo. Med drugim ukrade človekov osrednji vid, kar oteži branje, pisanje ali vožnjo avtomobila. Zdravljenje starostne degeneracije makule je precej omejeno, zato je preventiva še kako pomembna. Poleg zaščite pred soncem oftalmologi svetujejo tudi povečan vnos vitaminov in uživanje borovnic.
Siva mrena se začne pojavljati po 60. letu in je najpogostejši vzrok slepote v svetu.
Slepoto lahko povzroča tudi nezdravljen glavkom. Gre za skupino bolezni, skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca na mestu izhoda iz očesa. Najpogostejša oblika glavkoma, primarni glavkom odprtega zakotja, poteka zelo počasi. Gre za postopno propadanje vlaken vidnega živca, ki pogosto nastane zaradi dolgotrajno povišanega očesnega tlaka. A ta ni edini vzrok za glavkom, lahko je celo normalen, pa imamo glavkom. Okvare vidnega živca zaznamo šele, ko je že veliko vlaken uničenih in opazimo izpad v vidnem polju, ki se oži. Ker je izguba živčnih vlaken nepovratna, je nepovratna tudi vidna funkcija. Nastale škode ni mogoče zdraviti ali pozdraviti, ampak lahko le še preprečujemo nadaljnjo škodo. Prav zato so preventivni pregledi oči po 40. letu še kako pomembni, poudarjajo oftalmologi.
Najpogostejši vzrok slepote pri odraslih je diabetična retinopatija, ki je najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni. Pri preprečevanju njenega nastanka je ključno čim boljše uravnavanje sladkorja v krvi, saj se s tem zmanjša možnost za ta zaplet, ki prizadene oči. Odkrijejo jo s pregledom očesnega ozadja, tovrsten pregled potrebujejo vsi, ki jim odkrijejo sladkorno bolezen, opraviti ga morajo vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če so že prisotni znaki. Zdravljenje je lasersko ali v obliki injekcij v oko; oba načina zavirata nadaljnjo rast žil na očesnem ozadju in napredovanje diabetične retinopatije.
