Skromna gozdna vodna bilanca: Slovenija v sušnem stresu
Dolgotrajna suša in pogosti vročinski valovi vplivajo negativno tudi na vodno bilanco gozdnih eksosistemov. Krošnje gozdnih dreves namreč prestrežejo velik delež padavin. Del jih izhlapi, del jih skaplja z listov oziroma iglic in vej, del pa jih steče po deblu do gozdnih tal. Kolikšen je posamezen delež, je odvisno od sestave gozda, drevesnih vrst in njihovih oblik ter njihove prostorske razporeditve. Povprečen delež iz krošenj izhlapelih padavin je večji pri iglavcih kot pri listavcih. Po podatkih iz gozdarske literature odtok po deblu v listnatih gozdovih zmernega pasu predstavlja 5–10 odstotkov, v sestojih iglavcev pa največ 2 odstotka letne količine padavin. Tudi pritalna vegetacija in listje, plodovi in drugi deli rastlin na gozdnih tleh zadržijo pomemben delež padavin, ki bi sicer izhlapele ali odtekle v tla. Ta vlaga predstavlja začasen rezervoar vode za spodnje plasti gozdnih tal, ki imajo tako na voljo več časa za infiltracijo. Žal pa je bila letos bera padavin marsikje preskromna že na vrhu krošenj, zelo suhi pa sta tudi podrast in vegetacija pod njo.
Več podlubnikov
V Sloveniji in številnih evropskih državah to poletje gozdove pestita suša in vročina. S tem je okrnjena njihova hidrološka vloga, drevesa so v slabši kondiciji in tudi manj odporna proti insektom in glivam. Nemška študija, ki vsako leto proučuje stanje 10.000 dreves, je pokazala, da je med letoma 2019 in 2020 odmrlo rekordnih 1,7 odstotka opazovanih dreves, kar je skoraj 10-krat več od povprečja. Posebno prizadete so bile smreke – odmrlo jih je kar okoli 4,3 odstotka. Študija je kot glavni vzrok navedla podlubnike. Stanje se je še poslabšalo zaradi sušnega poletja in vročine, kar je omogočilo, da so hroščki zašli globoko v lubje. Po podatkih gozdarjev je razvoj ene generacije osmerozobega smrekovega lubadarja pri 30 °C še enkrat hitrejši kot pri 20 °C.
Na bukvah opažajo redčenje krošnje, to pomeni, da je drevesom manjkal velik del običajne listne mase, kar je opazno zadnje desetletje. Obenem se zaradi suše na listih listavcev, predvsem na mladih rastlinah, pojavljajo nekroze. Pri listavcih se sušni stres kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, zato marsikje gozdovi že kažejo jesensko sliko. Sušne razmere se ob nadaljevanju razmer še avgusta lahko približajo izjemno sušnim letom. Po podatkih zavoda za gozdove je bila posledica izjemno sušnih razmer in nadpovprečnih temperatur leta 2003 namnožitev smrekovih podlubnikov, ki je v večjem delu Slovenije trajala do leta 2007. Podobno se je zgodilo po sušnem letu 2013. V obdobju 2003–2009 je bilo zaradi podlubnikov posekanih 3,5 milijona m3 drevja, večinoma smreke. Nekatere posledice suše na drevju so se pokazale šele v naslednjih letih kot posledica okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk.
Koruza v krču suše
Zaradi vztrajajoče suše in vročine je marsikje koruza v sušnem in vročinskem stresu v odvisnosti od talnih lastnosti, lokalnih padavin in faze razvoja koruze, sortimenta in agrotehničnih ukrepov v sezoni. V obdobju pred cvetenjem koruze suša vpliva na zmanjšano rast, kar se letos marsikje odraža na nizkih rastlinah. Posledično je zmanjšana tvorba listne mase, kar vpliva na slabšo zasnovo storžev. Pomanjkanje vode v času cvetenja povzroči tudi slabšo oploditev. V času od oploditve do mlečne zrelosti suša vpliva na manj zrn, po mlečni zrelosti pa na njihovo manjšo težo. V vseh fazah rasti zaradi suše lahko pride do zvijanja in sušenja listov.
Ker je ponekod koruza zdaj že v močnem sušnem stresu, lahko pride do upočasnjene fotosinteze, motenj v presnovi ali celo do popolnega propada rastline. Marsikje se bodo kmetovalci morali odločiti za zgodnejše siliranje. Odločitev, kdaj je najprimernejši čas za siliranje koruze, je pomembna za kakovostno silažo. Za siliranje mora biti koruza dovolj suha. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb je ugodna sušina od 30 do 40 odstotkov. Če ta prag ni dosežen in bi koruzo že silirali, bi bila silaža prekisla, iz nje bi se izcejal silažni sok. Kmetovalcem se svetuje, da koruzo na njivah redno pregledujejo in občasno določijo vsebnost sušine v rastlinah. Ko bo cela rastlina dosegla primerno sušino, se lahko začne žetev za siliranje.
Z vzhodnimi vetrovi je ob koncu minulega tedna naše kraje preplavil nekoliko hladnejši in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. Vročina je v notranjosti Slovenije vsaj za nekaj dni popustila, žal pa se na Primorskem ob šibki do zmerni burji vročinski val še kar vleče, ponekod že več kot tri tedne. Najvišje dnevne temperature so bile v notranjosti med 23 in 28 °C, na Primorskem do 32 °C. V prihodnjem tednu bo nad zahodno Evropo predvidoma vztrajalo ciklonsko območje, z jugozahodnikom bo k nam pritekal dokaj topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Upajmo, da bo vreme, nekoliko bolj nestanovitno s plohami in nevihtami, prineslo vsaj nekaj kapelj prepotrebnega dežja, večjih količin pa žal še vedno ni na vidiku.
