ŠOK
Panika med Slovenci: se bodo pokojnine res občutno znižale?!
Ministrstvo za finance napoveduje zvišanje pokojnin v naslednjem letu, fiskalni svet dvomi o realnost teh napovedi.
Odpri galerijo
Upokojenci naj ne bi dobili nižje pokojnine, naj bi pa se znižali socialni transferji. FOTO: Blaž Samec
Veliko nejevolje je povzročila informacija, da naj bi se naslednje leto pokojnine v Sloveniji znižale za več kot šest odstotkov. Fiskalni svet je namreč ob pregledu proračunskih dokumentov ugotovil, da vlada pripravlja znižanje pokojnin v letu 2022 za 6,4 odstotka. Na ministrstvu za finance to zanikajo.
»Predvidena rast socialnih nadomestil v letu 2022 za le 0,4 odstotka vključuje občutno znižanje izdatkov za pokojnine (–6,4 odstotka),« so pred dnevi zapisali v fiskalnem svetu, na kar se je odzvala tudi Alenka Bratušek. »Vlada SDS, NSI in SMC skupaj z Desusom in s SNS pripravlja drugo znižanje pokojnin v zgodovini Slovenije. Medtem ko znižuje davke za podjetja, prestižna vozila, visoke plače, bo za pokojnine namenila 230 milijonov evrov manj in to pomeni veliko znižanje pokojnin,« trdi tudi nekdanja premierka in predsednica SAB.
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, zanikajo namero o znižanju pokojnin v naslednjem letu. »Ne drži, da bi podatki kazali na znižanje obsega sredstev za pokojnine v prihodnjem obdobju. V zvezi z navedbo fiskalnega sveta, da se bodo izdatki za pokojnine v letu 2022 znižali za 6,4 odstotka, pojasnjujemo, da projekcije glede rasti tako bruto kot neto pokojnin ne kažejo znižanja, temveč rast v višini dva odstotka. V letu 2021 se izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 odstotka v pretežni meri zaradi zadnjih sprejetih ukrepov na področju pokojnin (ZPIZ-2I), nato pa se rast (in ne obseg sredstev) v naslednjih letih zniža na dva do tri odstotke,« odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so omenjeni podatki rasti vidni tudi iz projekcij Zpiza.
Podatki o stopnjah rasti bruto in neto pokojnin (izplačil):
Podatki o stopnjah rasti bruto in neto pokojnin (izplačil):
Vir: Zpiz
Ministrstvo za finance je podatke o stopnjah rasti vključilo v program stabilnosti, ki je del dokumentov, do katerih se je v svoji oceni opredeljeval tudi fiskalni svet, so še dodali. Zakaj je torej prišlo do takšne razlike v napovedih ministrstva in oceno fiskalnega sveta?
Šircelj je v državnem zboru zagotovil, da se pokojnine ne bodo nižale in da je do razlik prišlo zaradi različnih metodologij.
»Fiskalni svet je pri tokratni oceni kot običajno ministrstvo za finance zaprosil za podrobnejše projekcije prihodkov in izdatkov sektorja država. Iz projekcij, ki smo jih prejeli 9. aprila, izhaja, da se bodo skupna socialna nadomestila v letu 2022 povečala za 0,4 odstotka. Pri tem naj bi se izdatki za pokojnine znižali za 6,4 odstotka, vsa ostala socialna nadomestila pa povečala za 9,9 odstotka,« pojasnjujejo v fiskalnem svetu. »Med sejo odbora za finance 22. aprila smo od ministrstva za finance neuradno prejeli nove oziroma spremenjene projekcije. Tudi po teh naj bi se skupna socialna nadomestila v 2022 povečala le za 0,4 odstotka, kar je občutno manj kot v letih pred krizo. Ob tem nove projekcije izdatkov za pokojnine izkazujejo v letu 2022 rast za dva odstotka, izdatki za vsa ostala socialna nadomestila pa naj bi se znižala za 1,7 odstotka. Pri tem bi bilo po naši oceni ob spremenjenih projekcijah potrebno pojasnilo, s kakšnimi ukrepi bo doseženo znižanje vseh ostalih socialnih nadomestil, tako da dvom o realističnosti projekcij ostaja. Opozarjamo tudi, da spreminjanje številk med procesom sprejemanja proračunskih dokumentov otežuje oceno skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili, kar je osnovna naloga fiskalnega sveta.«
»Predvidena rast socialnih nadomestil v letu 2022 za le 0,4 odstotka vključuje občutno znižanje izdatkov za pokojnine (–6,4 odstotka),« so pred dnevi zapisali v fiskalnem svetu, na kar se je odzvala tudi Alenka Bratušek. »Vlada SDS, NSI in SMC skupaj z Desusom in s SNS pripravlja drugo znižanje pokojnin v zgodovini Slovenije. Medtem ko znižuje davke za podjetja, prestižna vozila, visoke plače, bo za pokojnine namenila 230 milijonov evrov manj in to pomeni veliko znižanje pokojnin,« trdi tudi nekdanja premierka in predsednica SAB.
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, zanikajo namero o znižanju pokojnin v naslednjem letu. »Ne drži, da bi podatki kazali na znižanje obsega sredstev za pokojnine v prihodnjem obdobju. V zvezi z navedbo fiskalnega sveta, da se bodo izdatki za pokojnine v letu 2022 znižali za 6,4 odstotka, pojasnjujemo, da projekcije glede rasti tako bruto kot neto pokojnin ne kažejo znižanja, temveč rast v višini dva odstotka. V letu 2021 se izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 odstotka v pretežni meri zaradi zadnjih sprejetih ukrepov na področju pokojnin (ZPIZ-2I), nato pa se rast (in ne obseg sredstev) v naslednjih letih zniža na dva do tri odstotke,« odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so omenjeni podatki rasti vidni tudi iz projekcij Zpiza.
Podatki o stopnjah rasti bruto in neto pokojnin (izplačil):
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
| Stopnja rasti | 3,8 | 6,2 | 5,9 | 2,0 | 2,7 | 3,3 |
Podatki o stopnjah rasti bruto in neto pokojnin (izplačil):
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Predvidena sredstva za pokojnine (v milijardah evrov) | 5,2 | 5,3 | 5,5 | 5,7 |
| Povprečno število uživalcev pokojnin (ocena) | 642 tisoč | 647 tisoč | 653 tisoč | 659 tisoč |
Ministrstvo za finance je podatke o stopnjah rasti vključilo v program stabilnosti, ki je del dokumentov, do katerih se je v svoji oceni opredeljeval tudi fiskalni svet, so še dodali. Zakaj je torej prišlo do takšne razlike v napovedih ministrstva in oceno fiskalnega sveta?
Šircelj je v državnem zboru zagotovil, da se pokojnine ne bodo nižale in da je do razlik prišlo zaradi različnih metodologij.
Znižali se bodo socialni transferji
»Fiskalni svet je pri tokratni oceni kot običajno ministrstvo za finance zaprosil za podrobnejše projekcije prihodkov in izdatkov sektorja država. Iz projekcij, ki smo jih prejeli 9. aprila, izhaja, da se bodo skupna socialna nadomestila v letu 2022 povečala za 0,4 odstotka. Pri tem naj bi se izdatki za pokojnine znižali za 6,4 odstotka, vsa ostala socialna nadomestila pa povečala za 9,9 odstotka,« pojasnjujejo v fiskalnem svetu. »Med sejo odbora za finance 22. aprila smo od ministrstva za finance neuradno prejeli nove oziroma spremenjene projekcije. Tudi po teh naj bi se skupna socialna nadomestila v 2022 povečala le za 0,4 odstotka, kar je občutno manj kot v letih pred krizo. Ob tem nove projekcije izdatkov za pokojnine izkazujejo v letu 2022 rast za dva odstotka, izdatki za vsa ostala socialna nadomestila pa naj bi se znižala za 1,7 odstotka. Pri tem bi bilo po naši oceni ob spremenjenih projekcijah potrebno pojasnilo, s kakšnimi ukrepi bo doseženo znižanje vseh ostalih socialnih nadomestil, tako da dvom o realističnosti projekcij ostaja. Opozarjamo tudi, da spreminjanje številk med procesom sprejemanja proračunskih dokumentov otežuje oceno skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili, kar je osnovna naloga fiskalnega sveta.«
Pokojnine v letu 2020Iz Letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je razvidno, da je povprečna bruto starostna pokojnina brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine v letu 2020 znašala 781,84 evra, kar je za 4,8 odstotka več v primerjavi z letom 2019. Povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 leti ali več pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2020 znašala 880,48 evra in je bila v primerjavi s predhodnim koledarskim letom za 3,6 odstotka višja.
Lani so se pokojnine usklajevale dvakrat; februarja v višini 3,2 odstotka in decembra v višini dva odstotka.
Delež odhodkov za pokojnine v BDP se je z 9,59 odstotka v letu 2019 zvišal na 10,72 odstotka v letu 2020 predvsem zaradi tega, ker so se v primerjavi z letom 2019 zvišali odhodki za pokojnine ter znižala ocena BDP za leto 2020. V letu 2020 je bilo povprečno 624.735 uživalcev starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja, kar je 4276 uživalcev oziroma 0,7 odstotka več kot v letu 2019. Porast števila je med najnižjimi v zadnjih 30 letih. Povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin je v letu 2020 ostala na podobni ravni kot v letu 2019, in sicer je znašala 60 let in 10 mesecev za ženske (v letu 2019 60 let in 8 mesece) ter 62 let in 6 mesecev za moške (v letu 2019 62 let in 6 mesecev).
Lani so se pokojnine usklajevale dvakrat; februarja v višini 3,2 odstotka in decembra v višini dva odstotka.
Delež odhodkov za pokojnine v BDP se je z 9,59 odstotka v letu 2019 zvišal na 10,72 odstotka v letu 2020 predvsem zaradi tega, ker so se v primerjavi z letom 2019 zvišali odhodki za pokojnine ter znižala ocena BDP za leto 2020. V letu 2020 je bilo povprečno 624.735 uživalcev starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja, kar je 4276 uživalcev oziroma 0,7 odstotka več kot v letu 2019. Porast števila je med najnižjimi v zadnjih 30 letih. Povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin je v letu 2020 ostala na podobni ravni kot v letu 2019, in sicer je znašala 60 let in 10 mesecev za ženske (v letu 2019 60 let in 8 mesece) ter 62 let in 6 mesecev za moške (v letu 2019 62 let in 6 mesecev).
