Mali bolnici Anamariji pomaga tudi živa legenda: »Takoj sem se odzval«

Ignac Habjanič že več kot enajst let zbira zamaške, da lahko pomaga tistim, ki so pomoči potrebni, država, ki ima v ustavi zapisano, da je socialna, pa nima posluha zanje. Tokrat se je odločil pomagati triinpolletni Anamariji Liponik iz Zabovcev v okolici Ptuja, ki ima že od rojstva težave z nogicami. Pri zbiranju zamaškov sodelujejo tudi pri NK Maribor.

Poslanstvo pomagati

»V svoje zbiralne akcije pogosto vključujem znane športnike, ki so v karieri že nekaj dosegli. Tudi zaradi promocije, da bi dober glas segel v deveto vas. Sem namreč apolitičen in nisem član nobene humanitarne organizacije, zato nisem prejemnik nobenih sredstev in smo odvisni le od tega, kar ustvarimo na terenu,« pravi Habjanič. »Zahvaljujem se tudi svoji ženi, ki me prenaša. Vsaka druga bi me že davno s temi zamaški poslala v rit.«

Tokrat je pri akciji aktivno sodeloval Marcos Tavares, absolutni rekorder po zadetkih v slovenski nogometni prvi ligi in v kvalifikacijah za evropska klubska nogometna tekmovanja. »Takoj sem se odzval,« pravi živa mariborska legenda. »Moje poslanstvo v Sloveniji ni le doseganje zadetkov, temveč tudi pomagati ljudem. Sem najprej človek, šele potem nogometaš. Vsi bi morali stopiti skupaj, da naredimo ta svet lepši, boljši in prijetnejši za življenje,« je medijem zaupal Tavares.

Simbolna gesta

Habjanič vsaj trikrat na leto s pomočjo Slovenske vojske v grosupeljsko podjetje Omaplast pošlje okoli tri tone zamaškov. Doslej jih je za pomoči potrebne poslal 22 kamionov, približno 70 ton. »Za eno tono mi podjetje ponudi okoli 250 evrov, za malo Anamarijo, ki ni sama kriva, da ji življenje ni prizaneslo, bomo zbrali nekaj manj kot 1000 evrov.« Habjanič sicer zamaške zbira in hrani v skladišču tovornega prometa ptujske železniške postaje, kjer tudi ustvarja. »Ne morem se zahvaliti vsem, ki mi pri delu stojijo ob strani. V skladišču, ki ga imam na voljo brezplačno, sortiram zamaške po barvi, velikosti, teži. Prosti čas pa zapolnim s svojo ustvarjalnostjo.«

»Zelo smo veseli, da obstajajo takšne akcije, ki vključujejo dobre ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Denar bi nam še kako pomagal pri rehabilitaciji. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so se odločili pomagati,« so misli strnili starši male Anamarije.

Habjaniču pri prevozu zamaškov v Grosuplje že vrsto let pomaga Slovenska vojska, dobri ljudje s Ptuja in otroci iz ptujskih osnovnih šol. Za srečo, mir in veselje je Marcos Tavares na koncu v zrak spustil bele golobe. 

Starši Anamarije so hvaležni zbirateljem.

Na tovornem prometu ptujske železniške postaje je tudi majhen atelje, v katerem ustvarja Ignac Habjanič.

Skladišče se vseskozi polni.