Lenarčič gladko prestal bruseljsko zaslišanje
Uradna ocena njegovega nastopa bo znana danes. A že lahko napovemo, da bo ocena gotovo pozitivna, saj ni bilo slišati nobenih kritik.
Odpri galerijo
Janez Lenarčič doslej ni imel težav z vprašanji poslancev. FOTO: François Walschaerts/Reuters
Bruselj – Zaslišanje slovenskega kandidata za evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, ki naj bi v ekipi predsednice Ursule von der Leyen prevzel resor kriznega upravljanja, je končano.
21.11 Lenarčič je končal odgovarjanje na vprašanja evropskih poslancev. »Že čutim težo odgovornosti na mojih ramenih,« je povedal v sklepnem nagovoru.
21.01 Ves čas je govoril angleško, v slovenščini je odgovarjal le na vprašanje slovenske poslanke Ljudmile Novak (NSi). Zanimalo jo je, ali je delo z nevladnimi organizacijami dovolj učinkovito in pregledno, nato pa je izpostavila delo misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju, ki je »ljudi naučil loviti ribe«. Lenarčič Opeko vidi kot dober primer preprečevanja humanitarne krize, nevladniki pa da so pod nadzorom in temeljito preverjeni, preden dobijo denar EU.
19.49 Na vprašanje nemškega socialdemokrata Norberta Neuserja glede učinkovitosti pomoči je opozoril, da »prejemniki nočejo biti odvisni od človekoljubne pomoči«. Zavzel se je za povezovanje z razvojno pomočjo. Težava je še večja, ker je treba v deželah, kot je Somalija, naprej poskrbeti za mir, da bi se lahko sploh lotili njihovega razvoja. Ne izključuje niti humanitarne pomoči znotraj EU, kot se je že zgodilo med migracijsko krizo v Grčiji. Glede razmer na grških otokih, ki so preobremenjeni z begunci, prišlo pa je tudi do primerov smrti, je povedal: »V Evropi ne bi smeli dopuščati takih stvari.« Predlagal je, da bi begunce s preobremenjenih otokov preselili na celino.
19.28 Lenarčič na vprašanja odgovarja suvereno. Zaslišanje poteka v slogu klasičnih bruseljskih razprav, tudi po besednjaku. Prvo vprašanje je postavil Madžar György Hölvényi (EPP), in sicer glede vračanja sirskih beguncev na domove. Lenarčič se je zavzel za vrnitve, ki so »varne, spoštljive in vzdržne«. V Siriji, menda položaj še ni tak. Tudi vsa orodja EU na terenu še niso na razpolago. Logika pri zagotavljanju človekoljubne pomoči je, da bo usmerjena na področja, kjer je najbolj potrebna.
18.50 Kot komisar si bo prizadeval za boljše odzivanje. Okrepilo naj bi se prizadevanje za preprečevanje izbruha katastrof. Med drugim bi okrepili prilagajanje spreminjajočemu se okolju. Tretja Lenarčičeva prednostna naloga bo okrepitev vidljivosti kriznega upravljanja EU. Graditi želi na močni podpori, ki jo ima humanitarna pomoč med evropskimi državljani. »Zagotoviti jim hočem, da je vsak evro, porabljen na tem področju, dobro porabljen,« je povedal.
Lenarčič se zaveda, da njegovi cilji in prednostne naloge zahtevajo denar. Sam pa bi raje govoril o naložbi (v skupno prihodnost) kot o strošku. Poslance je pozval k podpori 30-odstotnemu zvišanju proračuna za humanitarno pomoč v prihodnjem sedemletnem proračunu EU.
18.46 Svoje delo je povezal tudi z migracijskimi vprašanji. »Do leta 2050 utegne biti 140 milijonov notranje razseljenih ljudi v podsaharski Afriki, južni Aziji in Latinski Ameriki. Koliko od njih jih bo pobralo, kar jim je ostalo, in odšlo v Evropo, da bi našli boljše življenje?« se je vprašal. Razpoložljivi viri za krizno upravljanje po svetu niso zadostni in pomanjkanje naj bi se še povečevalo. Opozoril je, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo regije, ki so že tako med najbolj krhkimi, denimo sahelske države ali Afriški rog.
18.44 »Da bi lahko okrepila svojo globalno vlogo, mora EU nadgraditi svoje zmogljivosti za pomoč ljudem, ki jo potrebujejo,« je povedal. Vsako leto v naravnih katastrofah umre 70.000 ljudi, 70 milijonov pa jih je poškodovanih. Od leta 2010 je bila škoda v Evropi vsako leto vredna več kot 13 milijarde evrov.
18.38 Na začetku nastopa je Lenarčič opozoril, kako je generalni direktorat evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč (ECHO) leta 1992 ustanovljen tudi kot odziv na vojne v bivši Jugoslaviji. Tega leta je UNHCR odprl pisarno v Ljubljani. »Tik pred koncem študija prava sem se jim pridružil v skrbi za begunce, ki so prihajali v Slovenijo ali so šli skozi njo. To je bila priložnost za moj prvi, zmerni prispevek k človekoljubnemu delu,« je povedal.
Zaslišanje bo potekalo do 21.30. Kandidat bo moral po 15-minutnem uvodnem nagovoru odgovarjati na 25 vprašanj evropskih poslancev. Koordinatorji političnih skupin v pristojnem odboru za razvoj bodo Lenarčičev nastop ocenili jutri.
21.11 Lenarčič je končal odgovarjanje na vprašanja evropskih poslancev. »Že čutim težo odgovornosti na mojih ramenih,« je povedal v sklepnem nagovoru.
21.01 Ves čas je govoril angleško, v slovenščini je odgovarjal le na vprašanje slovenske poslanke Ljudmile Novak (NSi). Zanimalo jo je, ali je delo z nevladnimi organizacijami dovolj učinkovito in pregledno, nato pa je izpostavila delo misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju, ki je »ljudi naučil loviti ribe«. Lenarčič Opeko vidi kot dober primer preprečevanja humanitarne krize, nevladniki pa da so pod nadzorom in temeljito preverjeni, preden dobijo denar EU.
19.49 Na vprašanje nemškega socialdemokrata Norberta Neuserja glede učinkovitosti pomoči je opozoril, da »prejemniki nočejo biti odvisni od človekoljubne pomoči«. Zavzel se je za povezovanje z razvojno pomočjo. Težava je še večja, ker je treba v deželah, kot je Somalija, naprej poskrbeti za mir, da bi se lahko sploh lotili njihovega razvoja. Ne izključuje niti humanitarne pomoči znotraj EU, kot se je že zgodilo med migracijsko krizo v Grčiji. Glede razmer na grških otokih, ki so preobremenjeni z begunci, prišlo pa je tudi do primerov smrti, je povedal: »V Evropi ne bi smeli dopuščati takih stvari.« Predlagal je, da bi begunce s preobremenjenih otokov preselili na celino.
19.28 Lenarčič na vprašanja odgovarja suvereno. Zaslišanje poteka v slogu klasičnih bruseljskih razprav, tudi po besednjaku. Prvo vprašanje je postavil Madžar György Hölvényi (EPP), in sicer glede vračanja sirskih beguncev na domove. Lenarčič se je zavzel za vrnitve, ki so »varne, spoštljive in vzdržne«. V Siriji, menda položaj še ni tak. Tudi vsa orodja EU na terenu še niso na razpolago. Logika pri zagotavljanju človekoljubne pomoči je, da bo usmerjena na področja, kjer je najbolj potrebna.
18.50 Kot komisar si bo prizadeval za boljše odzivanje. Okrepilo naj bi se prizadevanje za preprečevanje izbruha katastrof. Med drugim bi okrepili prilagajanje spreminjajočemu se okolju. Tretja Lenarčičeva prednostna naloga bo okrepitev vidljivosti kriznega upravljanja EU. Graditi želi na močni podpori, ki jo ima humanitarna pomoč med evropskimi državljani. »Zagotoviti jim hočem, da je vsak evro, porabljen na tem področju, dobro porabljen,« je povedal.
Lenarčič se zaveda, da njegovi cilji in prednostne naloge zahtevajo denar. Sam pa bi raje govoril o naložbi (v skupno prihodnost) kot o strošku. Poslance je pozval k podpori 30-odstotnemu zvišanju proračuna za humanitarno pomoč v prihodnjem sedemletnem proračunu EU.
18.46 Svoje delo je povezal tudi z migracijskimi vprašanji. »Do leta 2050 utegne biti 140 milijonov notranje razseljenih ljudi v podsaharski Afriki, južni Aziji in Latinski Ameriki. Koliko od njih jih bo pobralo, kar jim je ostalo, in odšlo v Evropo, da bi našli boljše življenje?« se je vprašal. Razpoložljivi viri za krizno upravljanje po svetu niso zadostni in pomanjkanje naj bi se še povečevalo. Opozoril je, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo regije, ki so že tako med najbolj krhkimi, denimo sahelske države ali Afriški rog.
18.44 »Da bi lahko okrepila svojo globalno vlogo, mora EU nadgraditi svoje zmogljivosti za pomoč ljudem, ki jo potrebujejo,« je povedal. Vsako leto v naravnih katastrofah umre 70.000 ljudi, 70 milijonov pa jih je poškodovanih. Od leta 2010 je bila škoda v Evropi vsako leto vredna več kot 13 milijarde evrov.
18.38 Na začetku nastopa je Lenarčič opozoril, kako je generalni direktorat evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč (ECHO) leta 1992 ustanovljen tudi kot odziv na vojne v bivši Jugoslaviji. Tega leta je UNHCR odprl pisarno v Ljubljani. »Tik pred koncem študija prava sem se jim pridružil v skrbi za begunce, ki so prihajali v Slovenijo ali so šli skozi njo. To je bila priložnost za moj prvi, zmerni prispevek k človekoljubnemu delu,« je povedal.
Zaslišanje bo potekalo do 21.30. Kandidat bo moral po 15-minutnem uvodnem nagovoru odgovarjati na 25 vprašanj evropskih poslancev. Koordinatorji političnih skupin v pristojnem odboru za razvoj bodo Lenarčičev nastop ocenili jutri.
