Izraelci na poti proti Luni, falcon znova uspešno pristal (VIDEO)
Zasebna raketa za zasebno lunarno misijo. Ista nosilna raketa uspešno poletela in pristala že tretjič po vrsti.
Odpri galerijo
Izraelska sonda je na poti proti Luni. Zgodaj zjutraj po našem času je raketa Falcon 9 zasebnega podjetja SpaceX uspešno vzletela in v tovorni drugi stopnji v orbito ponesla indonezijski komunikacijski satelit Nasantara Satu.
A »zvezda« noči je bil izraelski lander Beresheet, ki je ne le prva izraelska misija, ki gre dlje od Zemljine orbite, ampak prva lunarna misija, ki je bila skoraj v celoti financirana z zasebnim kapitalom. Denar so ekipi SpaceIL darovali bogati Izraelci ali Američani, ki podpirajo svojo zavezniško državo.
Več o malem landerju, ki bo na Luni pristal čez približno dva meseca, si lahko preberete TUKAJ.
Če bo pristanek uspešen, bo Izrael šele četrta država, ki ji bo to uspelo po ZDA, Rusiji in Kitajski. Prvi uspešni nežni pristanek na Luni je sicer uspel Sovjetom s plovilom Luna 9 leta 1966. Tudi prav prvo človeško plovilo, ki je padlo na površje, je bilo sovjetsko, in sicer Luna 2 14. septembra 1959. Kitajska je z landerjem Chang'e 3 uspešno pristala leta 2013, letos pa je na temno stran Lune postavila lander Chang'e 4.
Izstrelitev ob 2.45 po našem času je bila uspešna tudi za SpaceX. Šlo je že za 70. dobro izpeljano misijo. Omenjena nosilna raketa je namreč že tretjič poletela v nebo in tretjič tudi uspešno pristala na plavajoči ploščadi »Of Course I Still Love You« sredi Atlantika.
Pristajanje je bilo med zahtevnejšimi, saj je šla raketa visoko, ker je morala komunikacijski satelit dostaviti v geostacionarno orbito, ki je okoli 35.000 kilometrov nad ekvatorjem.
Prva stopnja rakete je prvič poletela 25. julija 2018, ko je v orbito uspešno dostavila deset komunikacijskih satelitov Iridium. Raketa je pristala na plavajoči ploščadi v Pacifiku. Nato jo je podjetje temeljito pregledalo in obnovilo in jo znova uporabilo za izstrelitev argentinskega satelita SAOCOM-1A oktobra 2018. Pristala je na trdnih tleh v kalifornijski bazi Vandenberg.
To je druga potisna raketa, ki je trikrat uspešno opravila izstrelitev in pristajanje. Za zdaj podjetje še ni izvedlo zgodovinske četrte izstrelitve iste nosilne rakete. Pri podjetju upajo, da bodo s tem močno pocenili vesoljske polete.
A »zvezda« noči je bil izraelski lander Beresheet, ki je ne le prva izraelska misija, ki gre dlje od Zemljine orbite, ampak prva lunarna misija, ki je bila skoraj v celoti financirana z zasebnim kapitalom. Denar so ekipi SpaceIL darovali bogati Izraelci ali Američani, ki podpirajo svojo zavezniško državo.
Več o malem landerju, ki bo na Luni pristal čez približno dva meseca, si lahko preberete TUKAJ.
Če bo pristanek uspešen, bo Izrael šele četrta država, ki ji bo to uspelo po ZDA, Rusiji in Kitajski. Prvi uspešni nežni pristanek na Luni je sicer uspel Sovjetom s plovilom Luna 9 leta 1966. Tudi prav prvo človeško plovilo, ki je padlo na površje, je bilo sovjetsko, in sicer Luna 2 14. septembra 1959. Kitajska je z landerjem Chang'e 3 uspešno pristala leta 2013, letos pa je na temno stran Lune postavila lander Chang'e 4.
Izstrelitev ob 2.45 po našem času je bila uspešna tudi za SpaceX. Šlo je že za 70. dobro izpeljano misijo. Omenjena nosilna raketa je namreč že tretjič poletela v nebo in tretjič tudi uspešno pristala na plavajoči ploščadi »Of Course I Still Love You« sredi Atlantika.
Pristajanje je bilo med zahtevnejšimi, saj je šla raketa visoko, ker je morala komunikacijski satelit dostaviti v geostacionarno orbito, ki je okoli 35.000 kilometrov nad ekvatorjem.
Prva stopnja rakete je prvič poletela 25. julija 2018, ko je v orbito uspešno dostavila deset komunikacijskih satelitov Iridium. Raketa je pristala na plavajoči ploščadi v Pacifiku. Nato jo je podjetje temeljito pregledalo in obnovilo in jo znova uporabilo za izstrelitev argentinskega satelita SAOCOM-1A oktobra 2018. Pristala je na trdnih tleh v kalifornijski bazi Vandenberg.
To je druga potisna raketa, ki je trikrat uspešno opravila izstrelitev in pristajanje. Za zdaj podjetje še ni izvedlo zgodovinske četrte izstrelitve iste nosilne rakete. Pri podjetju upajo, da bodo s tem močno pocenili vesoljske polete.