Breme bolniške odsotnosti za delodajalca skrajšano s 30 dni na 20
Državni zbor je danes potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih in zdravstvenem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca. Spremembe, ki so jim zaradi večje obremenitve zdravstvene blagajne nasprotovali v večjem delu opozicije, se bodo začele uporabljati 1. marca.
V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.
Spremembe je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem (SAB), ki je dopoldne v razpravi spomnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Z njihovo uveljavitvijo se bo po njegovih besedah zmanjšalo prekarno delo, izboljšal položaj samozaposlenih, finančno razbremenilo gospodarstvo in pozitivno vplivalo na njegovo konkurenčnost.
Bandelli je priznal, da se bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izplačilo bolniških nadomestil povečali, a, kot je dodal, bodo lahko dolgoročne finančne posledice novele zakona celo manjše. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih lahko na dolgi rok pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne, je pojasnil.
Za delavca ne prinaša bistvenih sprememb
Vlada je v mnenju o predlaganih rešitvah zapisala, da jih ne podpira, toda po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča jim s strokovnega vidika ni mogoče nasprotovati. »Z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb,« je dejal. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.
Noveli zakonov so s 45 glasovi za poleg poslancev SAB podprli še v SDS, NSi, Konkretno in NP.
Proti so glasovali v poslanskih skupinah LMŠ, SD, Desus in Levica. Opozarjali so, da se bo zaradi večjih obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšal obseg javnih zdravstvenih storitev. »Predlog bi podprli, če bi bila predvidena dodatna sredstva tistemu, ki bo zaradi tega bolj obremenjen,« je dejal Jani Möderndorfer (LMŠ), medtem ko je Miha Kordiš (Levica) opozoril, da gre za skoraj 100 milijonov evrov težko luknjo v zdravstveni blagajni.
