POSVET PRI PAHORJU

Beovićeva svari: Avgusta lahko sledi novi val epidemije

Strokovnjaki odločno v podporo cepljenju proti covidu 19.
Fotografija: Beovićeva je opozorila, da se moramo še naprej držati ukrepov. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Beovićeva je opozorila, da se moramo še naprej držati ukrepov. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Strokovnjaki so na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju poudarili, da je cepljenje ena največjih civilizacijskih pridobitev. Da bi zagotovili zadostno, vsaj 60-odstotno precepljenost populacije, bi bilo po mnenju nekaterih treba okrepiti komunikacijsko kampanjo, drugi so za individualni pristop k tistim, ki se še niso cepili.

Minister za zdravje Janez Poklukar, na pobudo katerega je predsednik republike pripravil srečanje strokovnjakov, je poudaril, da je cepiva trenutno v Sloveniji dovolj, zato bodo v naslednjih dneh spremenili taktiko cepljenja in bodo v cepilnih centrih cepili vse, brez naročanja. Pri tem pa je treba ljudi spodbuditi oziroma nagovoriti, da se bodo dejansko cepili, cilj je 80-odstotna precepljenost med starejšimi in vsaj 60-odstotna pri splošni populaciji.

Kot je opozorila infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu Mateja Logar, je 60-odstotna precepljenost prebivalstva nizka arbitrarna meja, da se virus manj širi v družbi. Vsak dodaten odstotek precepljenosti pa bo po njenem mnenju odslej težje doseči.


Jeseni potreben večji delež cepljenih


Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu Roman Jerala, ki je tudi sam razvijal cepivo proti covidu 19, je dodal, da bi se morali bolj zavedati, kakšen privilegij imamo s tem, da imamo na razpolago dovolj cepiva, večina človeštva namreč tega nima. Ob tem je opozoril, da bo 50- do 60-odstotna precepljenost prebivalstva dovolj, da se obvladuje epidemija poleti, medtem ko bi jeseni za to potrebovali večji delež.

Tako Jerala kot infektologinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović sta ocenila, da je komunikacijska kampanja v podporo cepljenju premalo intenzivna. Jerala je predlagal, da bi imeli ambasadorje cepljenja in da bi se bilo treba kampanje lotiti profesionalno in najeti komunikacijsko agencijo.

Milan Krek je opozoril na hude posledice covida 19. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Milan Krek je opozoril na hude posledice covida 19. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Beovićeva pa je opozorila, da pri takem tempu cepljenja lahko avgusta sledi nov epidemični val, če se ne bomo držali ukrepov. Pred tem valom lahko obvaruje res intenzivno cepljenje in dosledno upoštevanje vseh ukrepov.


Ihan za osebni pristop


Tudi direktor mariborskega zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Jernej Završnik meni, da zdravstveni delavci sami ne bodo mogli dvigniti precepljenosti na želeno raven. Po njegovem mnenju so ključni mediji, ki jih je pozval, naj pomagajo pri osveščanju prebivalstva.

Po mnenju imunologa Alojza Ihan bi bilo treba starejše od 50 let precepiti vsaj v 90 odstotkih. Prepričan je, da jim bo to uspelo le z osebnim pristopom do teh ljudi. Tako predlaga pristop, kot velja pri državnih presejalnih programih, ko ciljne skupine na dom prejemajo pošto in pozive k udeležbi. »Morajo se zavedati, da so tisti, ki bodo odločali o svojem zdravju, svojih družin. Od te skupine prebivalstva je odvisno, ali bomo v jeseni mirni ali pa se bodo epidemični vali ponavljali,« je dejal.

Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je predlagal, da je treba cepljenje proti covidu 19 prikazati kot skupni uspeh in da je cepljenje uspeh družbe, ne samo vlade in politike.

Ob tem je opozoril, da so tudi v zdravniških vrstah posamezniki, ki nasprotujejo cepljenju. Po Voljčevem mnenju ti naredijo največjo škodo cepljenju. A je ob tem opozoril, da proti cepljenju nastopajo tisti zdravniki, ki prestopijo meje svoje stroke in javno nasprotujejo strokovnim razlagam.


Razume skeptike


Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo pa je dejal, da razume tiste, ki so skeptiki do cepljenja, ker se bojijo novih tehnologij, ki so jih uporabili pri ustvarjanju cepiva mRNK in vektorskih cepiv. Dobra novica pa je, da prihajajo klasična cepiva, tako da se bodo lahko cepili vsi, ki so imeli doslej tovrstne pomisleke, je poudaril.

Več udeležencev posveta je predlagalo, da je treba v javnosti opozoriti na solidarnostni vidik cepljenja, saj posameznik s cepljenjem zaščiti sebe, ob tem pa poskrbi, da okužbe ne prenese na svojce. »Ko se cepiš, zavaruješ sebe, hkrati pa daš prispevek k padcu epidemije. Upadanje epidemije je tako tvoj oseben uspeh,« je dodal Voljč.


Še daleč od etike


Po mnenju vodje cepilnega centra v Ljubljani Simone Repar Bornšek žal »etika in solidarnost malo primeta«, pač pa se večinoma ljudje odločajo za cepljenje zaradi osebne koristi, da bodo lahko šli na morje. Upanje pa vidi v tem, da tisti, ki kolebajo, ali se cepiti ali ne, informacije večinoma iščejo pri strokovnjakih.

Tudi infektologinja Mojca Matičič, ki vodi covidni klicni center, meni, da so »daleč še od etičnih načel za cepljenje«. Po njenem mnenju je sicer mnogim mar, ali se cepiti ali ne, potrebujejo pa predvsem več informacij in umirjen pogovor.

Direktor Nijz Milan Krek pa je posvaril, da je lahko razmišljanje mladih, češ da so mladi in fit, zelo varljivo, saj hudo zbolevajo tudi mladi in zdravi posamezniki. »Vsak mora vedeti, da s tem, ko se ne cepi, tvega. Tvega obolenje, ki se lahko konča tudi s smrtjo,« je opozoril.

Pahor se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov doprinos k reševanju epidemije in poudaril: »Cepljenje ni problem, je rešitev. Cepimo se za svoje zdravje in vseh nas. Vse do konca nas mora prevevati zmagovalna miselnost.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas