Smučarski tek: v smučini in po celcu

Gibanje na čistem in svežem zimskem zraku v obliki hoje in teka na smučeh po idilično zasneženi pokrajini ponuja obilo užitkov in sprostitve, kar deluje na človeka pomirjujoče in s tem zmanjšuje psihično preutrujenost, ki je tako značilna za čas, v katerem živimo.
S smučmi v naravo
Sprehajanje po zasneženi pokrajini je lahko izjemno doživetje. Gibanje sprehajalca po valoviti pokrajini omogoča organizmu blagodejno menjavo med obremenitvijo in razbremenitvijo. Tempo hoje ali teka lahko prilagajamo svojemu tehničnemu znanju, trenutni kondicijski pripravljenosti in počutju. Tako vplivamo na vse vitalne funkcije svojega organizma, predvsem pa na razvoj in ohranjanje aerobnih sposobnosti. Z ustrezno vadbo hoje in teka postajamo vzdržljivejši oziroma lahko ohranjamo vzdržljivost na primerni ravni tudi v pozni starosti. Večina udeležencev po prvi vadbi hoje in teka na smučeh v smučarski sezoni občuti rahlo utrujenost v rokah in ramenskem obroču. To je znak, kako malo v vsakdanjem življenju obremenjujemo roke in tako izgubljamo moč zgornjega dela telesa. Na sprehajalnih in tekaških smučeh v klasični tehniki, kjer imamo smuči večinoma v naravnem vzporednem položaju, delamo korake v obliki podrsavanja po sprednji smučki. Tako ne preobremenjujemo sklepov, vezi in hrbtenice. Sprehajanje na smučeh na primernem terenu je lahko tudi zelo učinkovita vaja v procesu rehabilitacije po poškodbah gibalnega aparata.