Popolna? Nepredvidljiva? Kateri tip mame ste?

Vsaka mama se vzgoje otroka loti na svoj način in tako, kot misli, da je najbolje. Toda način vzgoje je največkrat odvisen od značaja otroka. Najboljšega in univerzalnega pristopa ni, pravi psiholog Stephan Poulter. Po načinu vzgoje je določil pet tipov mam ter tudi njihove prednosti in slabosti.

Perfekcionistka

To so mamice, ki želijo imeti ves čas vse pod nadzorom, imajo visoke zahteve tako do sebe kot do otrok. Nasvetov pri drugih mamicah po navadi ne iščejo, zelo rade pa jih dajejo drugim. Otroci s tako vzgojo so pogosti nagnjeni k samokritičnosti in težko kažejo čustva. Dobra stran te oblike materinstva pa je, da so otroci, ko odrastejo, zelo odgovorni in predani temu, kar počnejo.

Najboljša prijateljica

Otroke jemljejo kot sebi enake. To pomeni, da jim pogosto ne nalagajo preveč odgovornosti, pravila vedenja pa so ohlapnejša. Psihologi pravijo, da je vzrok za bolj permisivno vzgojo v tem, ker se bojijo, da bodo njihova življenja prazna, ko zaključijo klasično vzgojno vlogo matere. Tako so otroci z mamo v nekakšnem partnerskem odnosu, zaradi česar pa lahko imajo pozneje težave v svojih zvezah in se pogosto počutijo neljubljene ter podcenjene.

Nepredvidljiva

Za te matere sta značilni pogosta jeza in tesnoba, njihove vzgojne metoda pa so največkrat odvisne od trenutnega razpoloženja. V vsem vidijo potencialno težavo in pogosto svoje strahove prenašajo na otroke. Ti se hitro naučijo prepoznavati različna občutenja ljudi, hkrati pa se spopadajo s številni nepredvidljivimi občutji, pogosto so tudi sami depresivni in jezni.

Ona na prvem mestu

Ta vrsta mater otrok ne dojema kot osebnih projektov, po navadi so precej negotove, sebe in svoje potrebe postavljajo v ospredje. Otroci pogosto mislijo, da morajo narediti vse, da se bo mama počutila dobro, ko odrastejo, pa so zvesti in vedno pripravljeni nuditi pomoč. Hkrati pa pogosto dvomijo o svojih sposobnostih odločanja in verjamejo, da je mamino razmišljanje bolj pravilno in pomembno kot njihovo.

Popolna mama

Ta oblika materinstva naj bi bila idealna, ker je čustveno uravnovešena. Matere pomagajo otrokom, da razvijejo svojo neodvisnost, niso nagnjene k popolnosti, zato otrok pozneje v življenju ne bo strah tveganj. Težave dojemajo kot izzive in brez strahu osnujejo čustvene vezi.