FINANČNI NASVET
Nič privarčevanega pri petdesetih?
S partnerko se bližava 50. letu in nimava še nič privarčevanega za starost, čeprav imava dovolj visoke prihodke. Bojim se, da sva zamudila že preveč časa, in ne veva, kako bi se s tem soočila.
Odpri galerijo
Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. FOTO: Shutterstock
Odgovor
Drži, da se nahajate na slabšem izhodišču kot pa nekdo, ki je star 20 ali 30 let, a imate pred seboj še dovolj časa, da popravite napake. Drži tudi, da boste za dosego istega cilja morali na mesečni ravni na stran dajati več kot nekdo mlajši, pri razpršitvi sredstev pa veliko bolj paziti, saj vas morebitni padci v zadnjem obdobju varčevanja lahko veliko bolj prizadenejo. Kljub temu menim, da se morate pri periodičnem varčevanju odločiti za delniške sklade.
Na daljši rok so namreč delniški skladi (ali delnice) bolj donosne od ostalih naložbenih razredov, morebitna višja nihanja pa postanejo skoraj neopazna. Še bolje, negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. In v kolikor imate pred sabo še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Tako lahko trenutno obdobje, ko je za nami skoraj desetletje rasti na trgih, dodatno izkoristite. Čeprav je to početje iz psihološkega vidika izjemno zahtevno, lahko poskusite še povečati mesečni vložek v negativnih obdobjih, v pozitivnih pa sledite vnaprej začrtanemu cilju. Tako boste izkoristili metodo povprečnega stroška. Do nakupov posameznih naložb pa boste prihajali po nižjih cenah oz. si boste povprečno nakupno ceno na tak način znižali in tudi sami vplivali na verjetnost pozitivnega končnega razpleta.
Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja akumulirali premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela. To pomeni, da, v kolikor imate pred seboj še 15 let varčevanja, si v prvih 5 letih privoščite več tveganja, od 5. do 10. leta se postopoma pomikajte proti bolj varnim in manj nihajnim naložbam, od 10. leta dalje pa se postopoma premikajte proti najbolj varnim oblikam naložb. Portfelj pa v vmesnem času dograjujte z občasnimi enkratnimi vložki. Pazite le na strategijo, saj če je pri periodičnih varčevanjih priporočljivo več tvegati, morate pri enkratnih vložkih ubrati nasprotno strategijo in delati bolj na varnosti kot na donosih.
Niste edini, ki do 50. leta starosti še nimate privarčevanega nič za starost. Po zadnjih podatkih več kot 40 odstotkov Slovencev še ne varčuje za pokojnino, v ZDA in Veliki Britaniji pa je takih okoli 30 odstotkov ljudi. Ta problem vedno bolj pogosto izpostavljamo tako mi kot tudi ostali strokovnjaki in je bilo v zadnjih letih narejenega veliko dela za izpostavitev tega problema v javnosti.
svetkapitala@delo.si
Drži, da se nahajate na slabšem izhodišču kot pa nekdo, ki je star 20 ali 30 let, a imate pred seboj še dovolj časa, da popravite napake. Drži tudi, da boste za dosego istega cilja morali na mesečni ravni na stran dajati več kot nekdo mlajši, pri razpršitvi sredstev pa veliko bolj paziti, saj vas morebitni padci v zadnjem obdobju varčevanja lahko veliko bolj prizadenejo. Kljub temu menim, da se morate pri periodičnem varčevanju odločiti za delniške sklade.
Na daljši rok so namreč delniški skladi (ali delnice) bolj donosne od ostalih naložbenih razredov, morebitna višja nihanja pa postanejo skoraj neopazna. Še bolje, negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. In v kolikor imate pred sabo še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Tako lahko trenutno obdobje, ko je za nami skoraj desetletje rasti na trgih, dodatno izkoristite. Čeprav je to početje iz psihološkega vidika izjemno zahtevno, lahko poskusite še povečati mesečni vložek v negativnih obdobjih, v pozitivnih pa sledite vnaprej začrtanemu cilju. Tako boste izkoristili metodo povprečnega stroška. Do nakupov posameznih naložb pa boste prihajali po nižjih cenah oz. si boste povprečno nakupno ceno na tak način znižali in tudi sami vplivali na verjetnost pozitivnega končnega razpleta.
Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja akumulirali premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela. To pomeni, da, v kolikor imate pred seboj še 15 let varčevanja, si v prvih 5 letih privoščite več tveganja, od 5. do 10. leta se postopoma pomikajte proti bolj varnim in manj nihajnim naložbam, od 10. leta dalje pa se postopoma premikajte proti najbolj varnim oblikam naložb. Portfelj pa v vmesnem času dograjujte z občasnimi enkratnimi vložki. Pazite le na strategijo, saj če je pri periodičnih varčevanjih priporočljivo več tvegati, morate pri enkratnih vložkih ubrati nasprotno strategijo in delati bolj na varnosti kot na donosih.
Niste edini, ki do 50. leta starosti še nimate privarčevanega nič za starost. Po zadnjih podatkih več kot 40 odstotkov Slovencev še ne varčuje za pokojnino, v ZDA in Veliki Britaniji pa je takih okoli 30 odstotkov ljudi. Ta problem vedno bolj pogosto izpostavljamo tako mi kot tudi ostali strokovnjaki in je bilo v zadnjih letih narejenega veliko dela za izpostavitev tega problema v javnosti.
svetkapitala@delo.si
