KOMPROMIS

Kako hitro izboljšamo zvok teveja?

Objavljeno 04. avgust 2020 10.43 | Posodobljeno 04. avgust 2020 10.43 | Piše: Staš Ivanc

Soundbari so odlična in cenovno ugodna rešitev, s katero rešimo problem plehkega zvoka televizijskega sprejemnika.

Sony HT-G700 je glasen in zna poskrbeti za prepričljivo simulacijo prostorskega zvoka. FOTO: Staš Ivanc
Sodobni televizorji so elegantni in tanki, porabijo malo energije in ponujajo krasno sliko. Imajo pa en problem: zvok. Še tako dober televizijski sprejemnik bo imel plehek zvok, kar je direktna posledica njihove tankosti. Kolikor se spomnim srednješolske fizike, zvočniki za kakovostno reprodukcijo zvoka potrebujejo prostor, še posebno nizkotonski. Zrak se mora premikati. Pri visokih tonih se to še nekako da prenesti, saj so zvočniške membrane drobne, pri srednji tonih in basih pa je to velik problem. Nekateri proizvajalci televizorjev pri malce boljših modelih to rešujejo tako, da na hrbtno stran aparata postavijo večji nizkotonski zvočnik, ki poskuša ojačati base s pomočjo stene pred seboj, a niti to še zdaleč ne da tistega pravega zvoka, ki ga pričakujemo med gledanjem filmov in serij ali poslušanjem glasbe.

G700 je močnejši, a le simulira prostorski zvok.

Prostorski zvok

image
Daljinec Sonyja HT-S20R. FOTO: Staš Ivanc
Najboljša rešitev je seveda komplet surround zvočnikov, ki jih poganja močan avdio-/videosprejemnik in ki ustvarijo tisti pravi filmski zvok z vsemi prostorskimi posebnimi učinki in grmečimi basi. Tudi glasba se bo slišala odlično, še posebno tista kompleksnejša, in tudi zvok s športnih dogodkov bo v dnevno sobo prinesel pravo navijaško vzdušje. A če hočemo imeti res dober zvok v dnevni sobi, to hitro stane veliko denarja, posebno če se spravimo v bolj resne hi-fi vode in iščemo tak sistem, ki bo visokokakovostno predvajal tudi glasbo.

Kompromisna rešitev

V zadnjem času so strašno priljubljeni soundbari, recimo jim zvočniške palice, ki v navezi z žičnim ali brezžičnim nizkotonskim zvočnikom že za malo denarja izboljšajo zvok televizije. Seveda so tudi tukaj modeli, za katere je treba odšteti celo premoženje, a v tem prispevku bomo pogledali dva Sonyjeva modela, ki vsak po svoje in za svojo ceno rešujeta televizijski zvok. HT-G700 je klasičen soundbar, v katerem so skriti trije zvočniki – levi, sredinski in desni –, za base pa skrbi brezžično povezani globokotonec. HT-S20R pa je že pravi komplet 5.1 zvočnikov, saj ima poleg soundbara in nizkotonske enote še dva mala zadnja zvočnika (vse enote so povezane s kabli). Prvi stane 450, drugi pa 230 evrov; priskrbelo jih je predstavništvo Sonyja v Sloveniji, medtem ko je televizor (test pride v kratkem) posodila trgovina ACS iz Ljubljane.

S20R je slabotnejši, a predvaja petkanalni zvok.

Razlike v moči

image
Za manjšo dnevno sobo je HT-S20R povsem dovolj. FOTO: Staš Ivanc
Čemu takšna razlika v ceni, saj ima vendar S20R več zvočnikov? Razlika je v velikosti in kakovosti reprodukcije zvoka. Na obeh škatlah sicer piše 400 W, kar se sliši ogromno, a te oznake je vedno treba jemati z rezervo in upoštevajoč proizvajalčevo matematiko. Dejanska moč pri G700 znaša 45 W za soundbar in 20 W za globokotonec, S20R pa ima za vse zvočnike na voljo le 40 W. To se hitro pokaže pri glasnejšem predvajanju glasbe in filmov, kjer G700 po jakosti in kakovosti reprodukcije brez težav prekaša cenejši sistem. Kaj pa zvok od zadaj, če tam ni zvočnikov? Sistem prek povezave hdmi prepozna vse mogoče standarde predvajanja zvoka, med katerimi je tudi Dolbyjev atmos, ki poskrbi tako za pravi prostorski zvok, in to tudi v višino, kakor za precej dobro simulacijo iz navadnega stereo signala. Zvočniškemu sistemu S20R tega ni treba početi, saj gre za (skoraj) klasični petkanalni sistem, prostorski zvok pa se vanj iz televizije prenaša po optičnem kablu.

Klasika

image
Petkanalni prostorski zvok v HT-S20R pride skozi optični kabel. FOTO: Staš Ivanc
Za zvočni preizkus sem izbral klasiko: Reševanje vojaka Ryana, natančneje uvodni del izkrcanja zaveznikov v Normandiji, kjer so holivudarji poskrbeli za ubijalsko dober zvok. Pri cenejšem sistemu ni bilo dvoma, da se bo tudi za hrbtom slišal zvok, saj sta tam stala fizična zvočnika. Nizkotonec je pridno delal in skrbel za gromke eksplozije, krogle so švigale naokoli, malce slabše je bilo le pri predvajanju dialoga oziroma stereo zvoka, saj so sprednji trije zvočniki preprosto preblizu drug drugega. A konec koncev, za 230 evrov človek dobi povsem soliden zvočniški sistem, ki opazno izboljša žalostni televizijski zvok.

Za nekaj sto evrov televizor nadgradimo v domači kino.

Simulacija

image
Daljinec modela HT-G700. FOTO: Staš Ivanc
Kaj pa dražji G700? Kako pa bo ta sistem predvajal prostorski zvok, če zvok prihaja le od spredaj? V bistvu presenetljivo dobro. Če si človek vzame čas in se malce poigra z daljincem in nastavitvami, lahko dobi precej dobre simulacije prostorskega zvoka. Ker je soundbar večji, je tudi stereo zvok bolje definiran, reprodukcija pa kakovostnejša, napredni algoritmi človeško uho prepričajo, da kakšni zvoki dejansko prihajajo od zadaj. Seveda gre le za simulacijo in pri nekaterih stvareh se dobro obnese, pri drugih pa ne ravno najbolje. A v primerjavi s plehkim zvokom stereo televizorja je preskok ogromen. Tudi glasba se bolje sliši v primerjavi z mlajšim bratom S20R, pri čemer pa je treba na daljincu izbrati pravi program za predvajanje glasbe, sicer bodo prostorski algoritmi močno popačili zvok.

Sklepne besede

Kaj naj še rečem za konec? Gre za precej različna sistema. Manjši predvaja pravi petkanalni prostorski zvok, a je zaradi slabotnejšega ojačevalnika in manjših zvočnikov nekoliko slabši, večji pa ima boljši in močnejši zvok, a obvlada le simulacijo prostorskega zvoka. Pred nakupom je zadevo vsekakor dobro slišati v živo; tako kot pri vseh stvareh.




Deli s prijatelji